Posiljevalci reke Mure
Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroelektrarnami.
Anton Komat
Prvič so lažnivi preroki »boljšega življenja« krenili v ofenzivo v 80. letih, vendar je obrečnemu prebivalstvu z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Zdaj, po tridesetih letih, poskušajo še enkrat z verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko spremenile v več bazenov brez življenja. Prijatelj in odločni mož Stojan Habjanič iz zveze Moja Mura pravi: »Prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej.« Za nekaj odstotkov električne energije, ki jo proizvaja JEK, bi bebci uničili 50 kilometrov reke! Iz tujine sem izvedel, da bi na Muri gradili hidroelektrarne, elektrika pa bi bila prodana v Avstrijo. Avstrijci so namreč ustavili graditev hidroelektrarn, ker renaturirajo reko Muro, in njihovemu zgledu bi morali slediti.
Povodje reke Mure je vroča točka (hot-spot) biotske pestrosti. Do zdaj so v njem popisali več kot 4.000 živalskih in rastlinskih vrst. Tod žive tudi ogrožene vrste, med njimi vidra, orel belorepec, črna štorklja in vodomec. Porečje je življenjski prostor 51 od vsega skupaj 76 vrst rib, ki žive pri nas, od tega je kar 36 vrst na rdečem seznamu Slovenije. Po pestrosti ribje favne je to najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Ob Muri se raztezajo največji slovenski poplavni gozdovi, življenjsko okolje, ki mu Evropska unija odmerja prioriteto pri varovanju. Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je osrednji del prihodnjega čezmejnega rezervata biosfere pod zaščito Unesca, imenovanega tudi evropska Amazonka. Rezervat združuje porečja v Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Šentilju v Avstriji.
Nezakonita graditev
Več kot 40 slovenskih nevladnih organizacij, združenih pod geslom »Rešimo Muro«, je ustavnemu sodišču poslalo zahtevo, da razveljavi uredbo o koncesiji za graditev hidroelektrarn na reki Muri. V zagovor reke Mure so se postavile tudi številne tuje organizacije, od WWF, avstrijskega Naturschutzbund do madžarske Drava Federation in hrvaške organizacije ZEUS. Združenje opozarja, da načrtovana gradnja HE krši nacionalno in evropsko zakonodajo, zato poziva ministrico za okolje Ireno Majcen, naj ne dovoli uničenja reke. V pozivu opozarjajo, da je lani ministrstvo za okolje in prostor s podporo slovenske vlade obširna poplavna območja ob Muri (ki ne ogrožajo premoženja prebivalstva, ker so zamejena z nasipi) nominiralo za del območja Unescovega biosfernega rezervata Mure, Drave in Donave, ki obsega navedenih pet držav.
Popolnoma nesmiselno bi bilo uničiti nedotaknjeno rečno krajino ob dejstvu, da stotine milijonov evrov povsod po Evropski uniji namenjajo za renaturacijo obrečnih območij, kar se je izkazalo za najboljši varovalni ukrep pred poplavami. Toda razglašena etika in pravična pravna znanja predsednika vlade hitro zamrejo v smrtno tišino, ko se pojavijo kljukci iz ozadja. O etiki raje ne govorim, ker je ni, bom raje naštel še druge kršitve zakonodaje! Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja, s katero je vlada leta 2005 podelila Dravskim elektrarnam Maribor koncesijo za graditev osmih hidroelektrarn na reki Muri, je bila izdana brez možnosti sodelovanja javnosti in v nasprotju s predpisanim postopkom! Koncesijo je vlada podelila brez javnega razpisa, ki je obvezen. Ker je koncesija podeljena protiustavno ter v nasprotju z nacionalno in evropsko zakonodajo, sledi prijava Evropski komisiji in Ekonomski komisiji ZN za Evropo (UNECE). Gremo naprej! Pred kratkim je postalo jasno, da poskuša vlada to zahtevo obiti s pripravo državnega prostorskega načrta le za hidroelektrarno Hrastje-Mota namesto za vseh osem hidroelektrarn skupaj! Presoja vplivov na okolje zgolj za eno hidroelektrarno od predvidenih osmih pa prinaša razdrobitev projektov, da bi tako prikrili skupen vpliv vseh hidroelektrarn na Muri! Prevaranti so ubrali pot prevare na način trojanskega konja. Vedeli so, da bi vloga za osem hidroelektrarn hkrati sprožila viharen odziv javnosti, zato so poniglavo začeli zgolj z eno, s hidroelektrarno Hrastje-Mota. Že ta pa bi ustvarila osem kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje.
Sledijo nadaljnje kršitve pravnega reda. Slovenija namreč za Muro ni uveljavila izjeme po okvirni vodni direktivi EU (Water Frame Directiv – Directive 2000/60/EC), zaradi česar je postavitev hidroelektrarne Hrastje-Mota nezakonita. Prav tako o nameravanih graditvah ni obvestila sosednjih držav. Slovenija je od leta 1998 podpisnica konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje – konvencije ESPOO, ki omogoča javnosti in oblastem v potencialno prizadetih državah, da so o projektih, ki imajo čezmejni vpliv, obveščene in vključene v posvetovanje. Slovenija o načrtovanih osmih hidroelektrarn na Muri ni obvestila sosedov in ni upoštevala tako rekoč nobene od sprejetih zavez te konvencije. Hidroelektrarne na Muri so posilstvo narave in hkrati posilstvo demokracije.
Če samo seštejemo vse kršitve zakonodaje, je to zadosten razlog za odstop vlade, da ne govorim o ministrici za okolje, ki ji ne bi zaupal niti vodenja manjše krajevne skupnosti. Ali se ne bi raje ukvarjali z racionalizacijo porabe električne energije in z energetsko optimalizacijo, po katerih smo na repu Evrope? Ali ne bi raje zgradili drugega bloka JEK? Ne, Spodnjo Savo so v dolžini 100 km uničili s hidroelektrarnami in jo okrasili z betonskimi grozotami. Kar 100 kilometrov reke so spremenili v betonski kanalizacijski jašek, ki bo proizvajal največ sedem odstotkov energije JEK. Toda če reko zamejiš, bo poglabljala strugo in pospešila tok. In prav to počnemo ljudje, ki nam ni vseeno. Vsako zamejevanje demokracije bo pospešilo tok dogajanj med državljani, ki bo kot poplavni val odplaknil uzurpatorje pri nas in v Evropi. Novi Evropejec se rojeva iz upora.
Rovarjenje ekokriminalne bande
Nič ni novega pod soncem. V komunističnih časih so hoteli navrtati Bohinjsko jezero, da bi mu vode po predoru speljali do HE Bača; zabetonirati dno Cerkniškega jezera, da bi ga spremenili v akumulacijo; in uničiti reko Sočo z verigo hidroelektrarn. Vsakih nekaj desetletij zombiji vstanejo od mrtvih in začno mahati z zaprašenimi papirji, ki jim pravijo projekti napredka. Dobro se spominjam, ker sem bil povsod zraven: načrtovan je bil zločin nad Savo Dolinko in preprečen z odločnim NE ljudstva na referendumu v občini Bled; upor ljudstva je odplaknil tudi projektirani umor reke Mure, katerega bolna zamisel se zdaj ponavlja; tudi blodnjo o hidroelektrarni na Soči je leta 2012 ogorčeno tamkajšnje prebivalstvo takoj preprečilo. Aktivisti dobro vemo, da bodo ti bolni duhovi in psihopati čez nekaj let ponudili iste zamisli v novi embalaži, opremljeni z drugačnimi lažmi in drugimi pravnimi prevarami. Čudno, da so v »totalitarni komunistični diktaturi« poslušali glas ozaveščenega ljudstva, danes v komajda rojeni demokraciji pa se dogaja nezaslišano zločinsko rovarjenje ekokriminalne bande, in to z blagoslovom »etične« vlade. Nekaj, o čemer smo bili trdno prepričani, da se ne bo nikdar več ponovilo.
Vsaka reka ima žensko ime in ženski značaj. Reka je kot deklica, ki se v vodi igra z barvitimi kamenčki. Reka je kot stasito dekle, ki z vrčem vode napoji žejnega. Reka je kot voljna ženska, ki ob svojih bokih gosti svoje občudovalce. Reka je kot ljubeča žena, pri kateri si njen utrujeni mož izmije prah z obraza. Reka je kot skrbna mati, ki doji svoje številne otroke. Reka je kot vzvišena gospa, ki ji vsi laskajo. Reka je kot neukročena trmoglavka, ki se ne da ukloniti. Reka je kot strašna vladarica, ki se zdivja nad svojimi podložniki. Reka je kot modra starka, ki se, ko pride njen čas, polna notranjega miru izlije v večnost. Vsaka reka simbolizira ženski princip, je anima narave.
Starodavna modrost nas uči: »Voda in ženska imata posebno moč.« Morda pa uničevalce vodnega sveta, te bedne duhovne kastrirance, preganja strah pred naravnimi divjimi ženskami? Strah jih je, kadar se pred njimi pojavi ženska, ta neznanka, ta čudna tujka, ki posmehljivo vpraša: »Ali veš, kdo sem jaz?« Vojna za naše reke nikoli ne bo končana in tudi sedanja bitka za reko Muro potrebuje pogumne može in čutne ženske. Sodelujte v njej!
댓글