Po sledeh kriminalistične preiskave: poročilo razkriva, zakaj je zagorelo v Kemisu
- alpe adria green
- Aug 10, 2018
- 3 min read
Andraž Rožman – Dnevnik
Čeprav je policija že lani poleti izdala poročilo, v katerem so opisali, kako je nastal požar v tovarni Kemis, do zdaj širši javnosti niso bile znane podrobnosti.
O tem, kaj je bil pravi vzrok lanskega požara v vrhniškem Kemisu, je bilo veliko špekulacij, toda kriminalistično poročilo, ki smo ga pridobili, in mnenje kemika Tomaža Ogrina v trditve, da požar ni bil posledica ravnanja Kemisa, vnašata resen dvom. (Foto: Jaka Gasar)
»Forenzične in kriminalistične preiskave so ugotovile, da požar ni bil posledica niti malomarnosti niti nepravilnega načina dela,« je na julijski seji vrhniškega občinskega sveta dejal Emil Nanut, ki je bil v času požara direktor podjetja. Okrožno državno tožilstvo je res zavrglo kazensko ovadbo civilne iniciative zaradi povzročitve splošne nevarnosti, suma kaznivega dejanja pa niso potrdili niti kriminalisti. Toda kriminalistično poročilo, ki smo ga pridobili, in mnenje kemika Tomaža Ogrina v trditve, da požar ni bil posledica ravnanja Kemisa, vnašata dvom.
Gorenje je omogočil človek
Iz kriminalističnega poročila, ki ga je inšpektor Ivan Bunič pripravil že lani poleti, je razvidno, da je zagorelo v zabojniku številka 3 (zabojniki so bili razvrščeni po številkah od 1 do 7), velikosti 5,7 krat 2,3 metra, ki je čakal na odvoz v Avstrijo. V zabojniku so kriminalisti našli kose zoglenelih krp, prah bele barve, plastična vedra tiskarskih barv, ožgane pločevinke, plastenke, kozarčke s pokrovi, ki so vsebovali črno snov, ožgane vrečke, mulj z vonjem po laku, tiskarske folije, večja tkaninasta platna, na katerih je bila siva barva, kovinske ostanke filtrov in več nedoločljivih predmetov.
V enem od vzorcev so strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija dokazali prisotnost »polinenasičenih maščobnih kislin, ki najverjetneje izvirajo iz maščobnih olj in za katere je značilno, da so podvržene spontanim oksidacijam (tudi pri sobni temperaturi)«. V kriminalističnem poročilu piše tudi, da razlaga forenzikov podaja možnost, »da so po vnosu odpadnega materiala v zabojnik nastali pogoji, ki so omogočili kemijske reakcije in posledično povzročili samovžig vsebine. V zabojniku so bile tudi lahko vnetljive snovi (krpe z ostanki vnetljivih tekočin) in druge gorljive snovi (na primer zdrobljeni plastični materiali)«.
Kemik in zunanji sodelavec Alpe Adria Green Tomaž Ogrin, ki je preučil omenjeno poročilo, meni, da je edina možna razlaga vzroka požara, da so se vžgale oljnate krpe. Pojasnil je, kako do tega pride. Ogrin pravi, da se pri spontani oksidaciji, ki so ji podvržena v zabojniku najdena maščobna olja, razvija toplota. »Če so take snovi vpite v krpe in blago, dosežejo veliko površino, ki je na razpolago kisiku, sploh če so krpe nametane vsevprek. Če se razvita toplota ne odvaja sproti, ker so oljne krpe obdane z drugimi materiali, se temperatura v njih dviga, z njenim dvigom pa se spajanje s kisikom še pospeši in v spiralnem dvigu temperatur plane ogenj. Če so prisotni še kovinski delci, ki so jih tudi našli, pa ti delujejo kot katalizatorji, torej posredniki pri spajanju s kisikom, ki zato poteka še lažje,« je pojasnil Tomaž Ogrin in opozoril, da gre pri oksidaciji res za naravni pojav, a da je požarno delovanje omogočil človek.
Požar bi lahko preprečili
»Če bi na primer zabojnik prepihovali z dušikom, ne bi zagorelo kljub morebitnemu nepravilnemu polnjenju zabojnika z odpadki. Lahko bi ga po napolnitvi tudi prelili z utekočinjenim dušikom, ki prodre v vse pore in še ohladi materiale,« je razložil Ogrin in izpostavil še to, da oksidacija, preden se razplamti požar, poteka več ur, vsaj štiri do osem, lahko pa tudi več. Zato je Ogrin prepričan, da do požara ne bi prišlo, če bi bili v Kemisu 24 ur na dan ali vsaj po 15. uri, ko se je 15. maja lani delovni dan končal, prisotni gasilci. »Nesprejemljivo je tudi, da je lahko ogenj iz velikega kovinskega zabojnika preskočil na očitno nebranjeno močno gorljivo bližnjo okolico,« je dodal in poudaril, da je imel Kemis že od leta 2009 peto stopnjo požarne nevarnosti od šestih možnih. Zato ne more razumeti, zakaj ni bil v podjetju ves čas prisoten človek in so varnostniki opravljali le občasne obhode.
Pogodbeni sodelavec varnostne službe je namreč 15. maja lani ob 19.30 končal pregled objekta. Posebnosti ni zaznal. Ob 19.55 se je v nadzornem centru varnostne službe sprožil požarni alarm. Takrat v Kemisovi stavbi ni bilo nikogar.
Kemis ne ve, kaj je bil vzrok požara
Nekdanji direktor Kemisa in sedanji prokurist Emil Nanut poudarja, da v kriminalističnem poročilu ni nikjer navedeno, da je požar nastal zaradi samovžiga. »V poročilu strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija poudarjajo, da v konkretnem primeru niso dokazali samovžiga, ampak samo okoliščine, ki bi samovžig lahko omogočile,« pravi Nanut in dodaja, da v Kemisu ne vedo, kaj je bil vzrok požara. Da je bil najverjetnejši vzrok samovžig, je javnosti že septembra lani sporočila policija, ki pa tedaj ni omenjala oljnatih krp. Nanut sicer pravi, da so tudi odpadke v zabojniku, v katerem je najprej zagorelo, tako kot vedno pregledali in jih pripravili za sežig.
Video RTV:
Comentarios