PISMO IZ KRAJINSKEGA PARKA POHOGAJSKI DOLOMITI

Spoštovani,

živim na majhni hribovski domačiji v krajinskem parku Polhograjski Dolomiti. Rad bi opozoril na hudo ekološko razdejanje, ki se pri nas redno odvija dan za dnem, a ki dejansko zadeva celotno območje republike Slovenije. Namreč, kjerkoli sem v naši državi bil, povsod sem naletel na podobne situacije, v večjem ali manjšem obsegu. Nahajam se pod izredno pestrim in zoprnim letalskim koridorjem, ki, poleg živce parajočega hrupa, povzroča izdatno zračno onesnaženje (v zvezi s tem prilagam nekaj fotografij, ki sem jih pred nekaj dnevi posnel pri nas doma). Našo hišo vsaki dve minuti preleti letalo na reakcijski pogon, vsakih 10-15 minut letalo na propelerje in to se dogaja dan za dnem, 24 ur na dan. Ker živim daleč od mesta in cest (kot zanimivost naj dodam, da nimam avta, motorja ali kakega drugega sredstva na fosilna goriva) ampak dobesedno V GOZDU V HRIBIH, se mi zdi ta situacija nezaslišana, nepojmljiva in nevzdržna. Imamo zemljo, ki jo ročno obdelujemo za svojo prehrambeno samooskrbo. Zgrozim se ob misli, kaj pade v prst z dežjem, saj spadajo letala med najhujše onesnaževalce; linijsko letalo na reakcijski pogon porabi povprečno dve toni goriva na uro.

Letalski promet nad krajinskim parkom Polhograjski Dolomiti, z izjemo, se razume, socialno koristnih služb kot so civilna zaščita, policija ipd., bi morali prepovedati