Okoljsko zakonodajo se splača kršiti

Rozmari Petek – Večer

Voc in Toming inženiring bosta zato, ker sta na črno v velenjsko pregrado vgradila del materiala iz vrtca Hudinja v Celju, plačala smešno nizko kazen v višini 100 evrov

FOTO: ANDREJ PETELINŠEK Ta kup je Celjanom povzročal težave, v velenjski pregradi pa bi na njem lahko celo kmetovali.

Inšpekcija za okolje in prostor je v skladu s prioriteto svojega dela, kot vedno poudarijo, opravila pregled na območju med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, kamor je – dokazano – podjetje Toming inženiring med drugim odvrglo tudi celjsko zemljo. Natančneje, gre za zemljino, ki je bila zavoljo prekoračenih vrednosti težkih kovin lani poleti izkopana okoli vrtca Hudinja v Celju, nato pa je bila do maja letos začasno deponirana na območju stare cinkarne. To je po medijskih objavah odkrila tudi Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ugotovila je še, da je bila zemljina v dneh med 10. in 20. majem postopno predelana po postopku R 10 in vgrajena na to lokacijo po navodilih Premogovnika Velenje. Za takšno predelavo bi investitor moral imeti okoljevarstveno dovoljenje, česar za to zemljino nihče ni pridobil. Inšpekcija je zato proti družbama Voc, ki naj bi uradno zemljino odpeljal po naročilu Mestne občine Celje, in proti Toming inženiringu, ki je prevoz opravil, uvedla prekrškovni postopek. A največ, kar jih lahko doleti, je po 100 evrov kazni.

Dvakrat plačani za malo kršitev

Vse to daje izvajalcem jasno vedeti, da se takšna dejanja pravzaprav izredno splačajo. Mestna občina Ljubljana je namreč ob sanaciji enega izmed njihovih vrtcev za odvoz zemlje v za to primerno deponijo plačala kar 60 tisoč evrov. V celjskem primeru so to storili na črno in jo skrili v pregrado (ob tem pa naj bi po neuradnih podatkih podjetje Toming inženiring, ki je sprva poskušalo zanikati, kje je zemlja končala, dobilo plačilo Voca in Premogovnika Velenje).

FOTO: ROZMARI PETEK Običajno in dovoljeno ”polnilo” za utrjevanje pregrade med jezeroma je pepel iz šoštanjske termoelektrarne.

Uradno bi sicer v omenjeno pregrado, ki se zavoljo rudarjenja pogreza, lahko letno vgrajevali 1,5 milijona kubikov materiala, a izključno le pepela, ki nastane ob izgorevanju premoga v Termoelektrarni Šoštanj, kateremu bi primešali še tri natančno dogovorjene komponente. Obenem bi morali redno opravljati tudi monitoring vhodnih komponent, česar pa v Velenju že vsaj šest let ne počnejo. Ker blok 6 Termoelektrarne Šoštanj zavoljo boljšega izgorevanja in izkoristka pridela manj premoga, količine premoga ne zadoščajo več za enakomerno zapolnitev ugreznin.

Koliko so “rešitelji” zaslužili?

Zaradi te težave je Premogovnik Velenje tudi začel iskati še druge količine, s katerimi bi zapolnili vrzel. Sprva so še upali, da si bodo pri zapolnjevanju pomagali z zemljino, ki bi nastala ob gradnji tretje razvojne osi. A ker se gradnja te ceste še vedno odmika, so “rešitev” videli v Toming inženiringu, ki v Arnovskem gozdu za gradnjo Lidlovega logističnega centra dela gradbene izkope. “Rešitev” za skrito odstranitev zemlje, izkopane ob vrtcu Hudinja, so v istem podjetju videli tudi v Vocu, ki je dobilo posel celjske občine za odstranitev zemlje. Medijem niso hoteli povedati, kam so zemljo oddali, enako so tudi v Toming inženiringu sprva zanikali, da so imeli kaj s tem.

FOTO: ROZMARI PETEK Zaradi ugrezanja zemlje nad premogovniškimi jaški morajo pregrado med velenjskim in šoštansjkim jezerom nenehno utrjevati.

Še vedno pa ni znano, koliko je Voc Toming inženiringu plačal odvoz. Ve pa se, da je celjska občina Vocu za odvoz, ki ga sploh ni opravil sam, plačala 24.476 evrov. Te zemlje namreč nihče v Celju ni hotel imeti poleg sebe. Spomnimo, da so jo lani poleti hoteli odložiti na območju, kjer naj bi v Celju zgradili severno obvozno cesto, a so jo na koncu zaradi upora občanov morali začasno deponirati na območju stare cinkarne.

Zreli za kazenske ovadbe?

“Proti odgovornim v teh podjetjih in v Premogovniku Velenje bi morali podati kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja onesnaženja okolja,” menijo nekateri okoljevarstveniki, ki jim kar ni jasno, kako so si omenjena podjetja takšno potezo sploh lahko privoščila.

FOTO: ROZMARI PETEK Nasip, ki so ga pred kratkim navozili na pregrado med obema jezeroma, se s plaže Velenjskega jezera prav lepo vidi.

“Če smo realni in gledamo praktično, bi morda takšna zemlja lahko končala kje pod kakšno cesto. Po moje bi bilo to morda celo najbolje, saj bi s tem najbolj preprečili izpiranje. Država in javnost pa morata ob tem vedeti, pod katero cesto je zemlja končala, da se je ne bi potem čez 20 let spet izkopalo, mirno vozilo naokoli in onesnaževalo okolje. Skratka, dejstvo je, da je obremenjeno zemljo treba nekam odložiti. A ne ob vodo. Obenem je treba imeti evidenco, kje je takšna zemlja končala, da se čez leta ne bi pojavila kje drugje in drugim povzročala težave,” meni še ena strokovnjakinja s področja okolja, ki imensko ni želela biti izpostavljena.

Celjsko zemljo bodo deponirali v Latkovi vasi

Na obzorju pa je nova težava. Kot smo v tem tednu že poročali, bo celjska občina avgusta sanirala igrišče ob Vrtcu Aljažev Hrib. Dela je spet prevzelo podjetje Voc.

Zaslužili so dobrih 24 tisoč evrov, plačali pa bodo 100 evrov kazni

Presenetljivo pri tem pa je, da je občina že pred začetkom del razpolagala z oceno odpadka, ki se po tolmačenju ministrstva za okolje in prostor lahko opravi šele, ko je zemljina izkopana, in preden je ta zemlja po izkopu pripeljana drugam. A kjer ni tožnika, ni sodnika. Ali drugače, inšpekcija bo, kot je sporočila, ogled gradbišča spet opravila “v skladu s prioriteto dela”. Medtem bo izbrani izvajalec odpadek morda že odpeljal. Dileme, kam ga bo odložil, ni več. “Izkopana zemljina bo deponirana na ločeni deponiji v zbirnem centru podjetja VOC Celje v Latkovi vasi. Pokrita bo z zaščitno folijo,” so dodatno sporočili z Mestne občine Celje.

Naredili tisto, kar se ne sme Ena od temeljnih zakonitosti ravnanja z onesnaženo zemljo je, da vanjo z namenom redčenja in s tem zniževanja nedovoljenih koncentracij ni dovoljeno primešati neoporečne zemlje. Pri nasipu med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom so storili prav to. Premogovnik Velenje se je kmalu zatem javno pohvalil, da so analize pokazale, da “obravnavana zemljina kljub nedovoljenemu dovozu zemljine iz Vrtca Hudinja ni onesnažena”, in še, da “je z vidika vsebnosti onesnaževal primerna za vnos v tla na kmetijska zemljišča”. S tem so jasno dokazali, da so zemljino pravzaprav redčili, saj je zemlja takrat, ko je še bila ob vrtcu Hudinja, bila po isti uredbi označena za tako sporno, da jo je treba zamenjati, sedaj pa je primerna za kmetijsko rabo.

Povezava: