Odkar je smetarsko podjetje na Vodmatu pobralo šila in kopita, podgane nič več ne tekajo okoli hiš

Na lokaciji Pod ježami na ljubljanskem Vodmatu, kjer je smetarsko podjetje pobralo šila in kopita pred dvema letoma, so okoliški prebivalci zadovoljni, ker ni več podgan, mrčesa in smradu. Še raje pa bi videli, da bi ogromno posest kdo odkupil in jo uredil.

Območje Papir servisa Pod ježami marca 2013 (Foto: Luka Cjuha)

Breda Barba, bližnja stanovalka nekdanje predelovalnice odpadkov Pod ježami Papir servisa, pravi, da se je po selitvi podjetja njihov življenjski standard zelo izboljšal. (Foto: Tomaž Skale)

Dve leti minevata, odkar je podjetje Papir servis počistilo nekdanjo zbiralnico in predelovalnico odpadkov na lokaciji Pod ježami na ljubljanskem Vodmatu. Prva soseda Breda Barba pravi, da se je okoliškim stanovalcem življenje spremenilo za sto odstotkov. Na bolje. »Čisto drugače je. Ni več podgan, mrčesa in smradu. Tudi hrupa je veliko manj. Še vedno pa semkaj zaide kakšen vlačilec. Ravno včeraj je eden pripeljal, a hitro obrnil, ko je ugotovil, da se je zmotil,« pove Barbova in pripomni, da jo na »tovarno smeti« spominja le še hišna fasada. »Od tresljajev, ki so jih povzročali težki vlačilci, je vse popokano. A bom morala fasado kar sama sanirati. Vprašanje je, če bi s tožarjenjem uspela, saj bi na drugi strani bržčas rekli, da je za to kriva slaba gradnja.«

Dvorišče je videti kot hiša strahov

Drugače menijo Koprivčevi, ki imajo na sosednji Potrčevi ulici avtopralnico, bar in prenočišča Urška. Predvsem 15 prenočišč je šlo bolj slabo v promet, saj je le malokdo želel prespati v sobah z romantičnim pogledom na smeti in smradom, ki je neprestano vel s sosednjega dvorišča. Čeprav Koprivčevi zaradi vsega hudega v preteklih letih nočejo dajati izjav za medije, smo izvedeli, da tožijo Papir servis zaradi izpada dohodka, ki jim ga je podjetje prizadejalo v vseh teh letih. Z izselitvijo Papir servisa so sicer zadovoljni, vendar bi bili še bolj, če bi lokacijo prodali, da ne bi bila videti kot hiša strahov.

Manjši del ogromnega dvorišča je zdaj sicer namenjen plačljivemu parkiranju, medtem ko je del nasproti naše sogovornice Brede Barba vzelo v najem dimnikarsko podjetje. Tjakaj je pripeljalo psa čuvaja, revšče na verigi pa menda cele noči laja. Se pa tudi na preostanku dvorišča zadnje dni nekaj dogaja. »Prejšnji teden so prišli na dvorišče delavci in podirali železno konstrukcijo, na kateri so bili nadstreški. In vse odpeljali. Zadnjič je zadaj tudi nekaj gorelo. Najbolj vesela bi bila, če bi prišel nov lastnik in uredil tudi zapuščeno okolico,« poudari Barbova in doda, da iz radovednosti vseskozi spremlja, kaj se dogaja v Vevčah, kamor je podjetje Papir servis preselilo svojo tehnologijo za predelavo smeti z Vodmata. Veseli jo, pravi, da so bili tamkajšnji prebivalci v tako kratkem času tako uspešni. Vsaj za zdaj

Na potezi je Arso

Obrat v SET Vevče namreč že leto in pol – odkar je postala sodba upravnega sodišča o razveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja pravnomočna – miruje. Zato so pri smetarskem gigantu tudi odpustili več kot 170 delavcev. Marca lani so sicer vnovič vložili zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, toda Agencija RS za okolje (Arso) o tem še ni odločila. »Vem, da občasno v papirnico in iz nje vozijo kamioni, kaj počnejo, pa ne vem,« je povedal Aleš Babnik, predsednik Državljanske pobude Vevče, ki sta ga zaradi nasprotovanja Papir servisu doleteli tudi dve kazenski ovadbi. V obeh primerih je bil oproščen klevetanja, s tem, da ena sodba še ni pravnomočna.

Da je na potezi Arso, je potrdil tudi Vojko Bernard, predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, ki ji je agencija za okolje priznala status stranske udeleženke v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za ureditev sortirnice nenevarnih odpadkov, odstranitev obstoječih objektov ter gradnjo nadstreškov v vevški papirnici. »Imeli smo javno razgrnitev, zdaj čakamo odločitev Arsa, ki bi morala pasti do jeseni,« meni Bernard.

Kupca še nimajo, lokacijo le pospravljajo

Direktor podjetja Papir servis Janez Mlakar je povedal, da lokacijo Pod ježami aktivno prodajajo, saj se morajo tudi po dogovoru z bankami nepotrebnega poslovnega premoženja čim prej rešiti. A kupca, ki bi odštel 6 milijonov evrov, za zdaj še nimajo. »Trenutno na lokaciji le odstranjujemo, kar je neuporabnega oziroma dotrajanega. Konec koncev lahko železno konstrukcijo prodamo za staro železo,« je trenutne aktivnosti pojasnil Mlakar. Na vprašanje, če bodo vztrajali pri postavljeni ceni za lokacijo na Vodmatu, je odvrnil, da je ta le izhodiščna, a da je tačas nepremičnine v naši državi težko prodati. Tudi Mlakar pričakuje, da bo agencija za okolje o okoljevarstvenem dovoljenju za obrat v Vevčah odločila po dopustih, in če bo odločitev pozitivna, bodo v papirnici nemudoma zagnali proizvodnjo za predelavo smeti.

VIR: Dnevnik

Jeseni odločitev o prihodu Papir servisa v Vevče

Bo ARSO o okoljevarstvenem soglasju za sortirnico odpadkov res odločil takoj po prejemu novelirane prometne študije?

Tovornjaki naj bi po preozkem križišču zapeljali v še ožji vhod v obrat Papir servisa. Foto: Janez Petkovšek/Delo

Ljubljana – Ponovni prihod podjetja Papir servis v Vevče, kjer naj bi sortirali odpadno embalažo, je še pod vprašajem. Agencija za okolje (ARSO) namreč že od marca lani proučuje njegovo prošnjo za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Odločitev je še toliko težja, ker se prizadeti Vevčani, ribiči, Alpe Adria Green in drugi stranski udeleženci spretno borijo proti izdaji tega soglasja.

Medtem ko Papir servis prometne obremenitve Vevč, kakršne naj bi nastale po njegovem prihodu, utemeljuje na podlagi evidenc svojega začasnega obratovanja od maja do konca oktobra leta 2013 in napovedih bodočih prometnih tokov, pa se krajani opirajo predvsem na konkretne podatke ob štetjih prometa, ki so jih izvedli sami. Razlike med njimi pa so velikanske.

Sporna študija prometa

Prvi se zanašajo na scenarije iz naročene prometne študije, ki pravi, da bi bila najprimernejša rešitev vodenje prometa tovornih vozil v Papir servis po Zaloški cesti in naprej po Cesti 30. avgusta, iz njega pa po Vevški cesti, Poti heroja Trtnika in Litijski cesti. Prepričani so, da se s takim sistemom vodenja prometne razmere na križiščih ne bi bistveno spremenile, posamezna križišča pa bi bila glede na druge scenarije bistveno manj obremenjena s tovornjaki. To bi vplivalo tako na njihovo zmogljivost, kot na izboljšanje prometne varnosti. Poleg tega se tovorna vozila Papir servisa na poti sploh ne bi srečevala.

Pri tem pa so pozabili na pripombe Papirnice Vevče, ki je kot stranska udeleženka v postopku dala vedeti, da se ne strinja s tem, da bi smeli tovornjaki Papir servisa voziti iz obrata tudi po Poti heroja Trtnika in naprej proti Litijski. To cesto namreč že zdaj obremenjujejo njihovi tovornjaki, zato bi dodatni povzročili občasne zastoje na odcepu do Papirniške poti, ki jo papirnica uporablja za dostop do svojega obrata. Posledično bi se zaostril spor s krajani. Papir servis je na ta pomislek odgovoril le, da bo nanj celovito odgovorila dopolnjena prometna študija.

Zid zgradili na tuji zemlji

Nič bolje pa Papirnici Vevče ni odgovoril na očitek, da je protipoplavni zid zgradil na njeni zemlji brez njenega soglasja. Arsu je dal predelovalec odpadkov celo vedeti, da pravna razmerja glede lastništva zemljišč niso pomembna pri presoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja.i prihod podjetja Papir servis v Vevče, kjer naj bi sortirali odpadno embalažo, je še pod vprašajem. Agencija za okolje (ARSO) namreč že od marca lani proučuje njegovo prošnjo za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Odločitev je še toliko težja, ker se prizadeti Vevčani, ribiči, Alpe Adria Green in drugi stranski udeleženci spretno borijo proti izdaji tega soglasja.

Iz nedavno izdanega sklepa omenjene agencije razberemo, da odločitve o izdaji ali zavrnitvi soglasja še ni pričakovati pred jesenjo. V njem je zapisala, da rok za izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v tej upravni zadevi, podaljšuje do vključno 31. julija.

Pri tem je pomembno, da so rok podaljšali na prošnjo Papir servisa. Prek svojih pooblaščencev je zadnji dan junija sicer prosilo za podaljšanje roka do 30. septembra, a so na Arsu menili, da za trimesečni podaljšek ni utemeljenega razloga. Zato so odobrili le enomesečnega.

Na agenciji so prepričani, da je pooblaščeno podjetje E-NET Okolje že na ustni obravnavi vloge, ki je bila 14. maja letos, izjavilo, da bodo prometno študijo le novelirali ter da sprememba prometne ureditve, ki naj bi jo dodatno obdelali v tej študiji, ni novo dejstvo. Trdili so, da obstaja že od priprave osnovne študije podjetja Omega Consult naprej (od marca lani) in da bi jo lahko vključevala že takrat. V bistvu gre za različico, ki predvideva gradnjo krožišča na Litijski cesti z odcepom za industrijsko cono in na kasnejšo navezavo Litijske z Zaloško prek mostu čez Ljubljanico, ki jo obravnava že izvedbeni del OPN MOL iz leta 2010 (za katero pa vemo, da še vsaj desetletje ni v načrtu za izvedbo, op. a.).

Sicer pa se zadeva tako dolgo vleče tudi zaradi tehtnih pripomb krajanov, okoljskih in ribiških strokovnjakov ter Papirnice Vevče (prva soseda), ki so jih ti maja in junija letos naslovili na ARSO, o njih pa se mora izjasniti tudi Papir servis. In ta se je o njih večinoma že izjasnil v skupnem dopisu, ki je bil hkrati tudi prošnja za podaljšanje roka zaradi novelacije prometne študije.

Glavni pomisleki

Kot je razvidno iz odgovorov Papir servisa na pomisleke o dejavnosti sortiranja odpadkov, je temeljni pomislek nasprotnikov njihovega prihoda na območje tiskarne Set v Vevčah še vedno predvsem promet tovornjakov in možnost, da bi ob morebitnih poplavah nastala ogromna okoljska škoda na območju Vevč in da bi močno prizadeli ribji živelj v Ljubljanici, od nedavnega na tem delu zaščitene tudi z Naturo 2000.

Vir: DELO – Janez Petkovšek, Ljubljana

Poglejte tudi: