Objavljamo seznam potencialnih »kemisov« v Osrednji Sloveniji
Marjeta Kralj, Andraž Rožman
Vrhniški Kemis ni edini nevarni industrijski obrat, ki stoji zgolj lučaj od stanovanjskih hiš. Nasprotno. Tovarne, ki lahko zaradi svoje dejavnosti resno ogrozijo okolico, pri nas običajno – sodeč po osrednji Sloveniji – stojijo sredi naselij. Tudi ljubljanska Pivovarna Union in Ljubljanske mlekarne.
Potencialno najbolj eksplozivna na našem seznamu obratov (objavljamo ga na koncu prispevka), ki so od naselij oziroma stanovanjskih stavb oddaljeni manj kot 300 metrov, je najverjetneje tovarna barv, lakov in umetnih smol Helios, ki ima prav zato poleg Nafte Lendava edina v državi svojo lastno poklicno gasilsko enoto. Heliosova obrata tako v Medvodah kot na Količevem pri Domžalah sta obkrožena s stanovanjskimi soseskami.
V Sloveniji deluje 210 industrijskih obratov, ki lahko v primeru okvare ali drugega nepredvidenega dogodka povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega. Tako kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso), ki tovrstnim (IED) napravam izdaja zakonsko predpisana okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje. Četrtina teh podjetij (52) je v osrednji Sloveniji, natančneje v Ljubljani in njeni okolici do Kamnika, Kranja, Logatca, Grosupljega in Hrastnika.
Med njimi je zgolj 11 takšnih, ki ne stojijo sredi naselij oziroma v neposredni bližini stanovanjskih stavb. Če upoštevamo radij 1600 metrov, ki ga je kot zdravju nevarnega po požaru v vrhniškem Kemisu opredelila Uprava RS za varstvo hrane in zaščito rastlin, pa na »varni« razdalji od prebivalstva ne ostane tako rekoč nobena industrijska proizvodnja.
Izjema je ljubljanski predelovalni center in odlagališče nenevarnih odpadkov na Barju, ki je od prvih stanovanjskih hiš oddaljen približno dva kilometra. Podobno velja za AquafilSLO, ki s pomočjo nevarnih kemikalij iz odpadnih ribiških mrež, tekstila in drugih odpadkov ponovno izdeluje najlon oziroma ekološki poliamid 6, da ga proizvajalci talnih oblog, tekstila in drugih izdelkov iz poliamidnih vlaken spet uporabijo. Toda tudi to podjetje ima svoje prostore na Letališki cesti ob ljubljanskem nakupovalnem središču BTC, kjer sicer ni bivališč, a se v bližnjih trgovinah vsak dan zadržuje povprečno okoli 60.000 ljudi.
Druge industrijske obrate od prvih hiš in naselij loči manj kot kilometer. Podobno kot AquafilSLO sicer v industrijski coni, a sredi naselij delujejo številna druga potencialno nevarna podjetja. V Verovškovi ulici sredi glavnega mesta recimo obratuje toplarna Šiška, v isti industrijski coni teče proizvodnja Litostroja, takoj ob njej podjetje LTH Castings predeluje aluminij…
Največ dioksinov se sprošča v livarnah
Okoliški prebivalci so se v preteklosti že pritoževali zaradi prekomernega hrupa, prahu in drugih izpustov raznih plinov v zrak predvsem iz Litostroja. A če bi v teh tovarnah zagorelo, bi bilo onesnaženje še bistveno hujše. Največ dioksinov, ki se jih zdaj tako bojijo na Vrhniki, saj gre za dokazano rakotvorne klorirane organske spojine, ki škodljivo vplivajo na imunski sistem in povzročajo motnje v človeškem razvoju, se sprošča v livarnah pri vlivanju različnih zlitin, pa tudi pri izgorevanju nekaterih vrst premoga, če v pečeh primanjkuje kisika. Enako velja za sežiganje odpadkov, še posebej industrijskih, za kurjenje lakiranega lesa, gnojenje z odpadnim muljem…
Helios in Nafta Lendava edina s svojo poklicno gasilsko enoto
Potencialno najbolj eksplozivna na našem seznamu obratov, ki so od naselij oziroma stanovanjskih stavb oddaljeni manj kot 300 metrov, je najverjetneje tovarna barv, lakov in umetnih smol Helios, ki ima prav zato poleg Nafte Lendava edina v državi svojo lastno poklicno gasilsko enoto. Heliosova obrata tako v Medvodah kot na Količevem pri Domžalah sta obkrožena s stanovanjskimi soseskami, čeprav proizvajata, uporabljata in skladiščita – sodeč po okoljevarstvenem dovoljenju – najmanj 10 ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, na desetine nevarnih tekočin in kovin (med njimi kadmij, svinec, živo srebro), 13 različnih vrst nevarnih odpadkov…
Čeprav so v primerjavi s Heliosovo proizvodnjo nekateri drugi obrati kot palčki, njihova nevarnost za okolje ni tako majhna. V radomeljski Galmi, ki se lahko malone skrije med stanovanjskimi hišami, smejo recimo pri galvanskih storitvah, kot so nikljanje, bakrenje in medeninjenje, uporabljati tudi spojine rakotvornega šestvalentnega kroma. Spomnimo, ta je pred kratkim močno razburil domačine iz Loške doline, ker ga je želela Kovinoplastika Lož v lasti finskega sklada ponovno uvesti v proizvodnjo.
Med obrate, ki jih na prvi pogled marsikdo ne bi pričakoval na našem seznamu, sta se uvrstila tudi ljubljanska Pivovarna Union in Ljubljanske mlekarne. Slednje zaradi onesnaževanja s hrupom, ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, pa tudi zaradi izpustov klora, (amonijevega) dušika, fosforja in fosfata, ki nastajajo predvsem v postopkih čiščenja, razkuževanja in sterilizacije proizvodnih naprav ter ogrevanja in hlajenja proizvodov. Podobno je Pivovarna Union potrebovala okoljevarstveno dovoljenje predvsem zaradi povzročanja hrupa ter lastne srednje velike kurilne naprave za ogrevanje in hlajenje oziroma zaradi onesnaževanja okolja z bakrom, cinkom, klorom, amonijevim dušikom, fosforjem in sulfidom, med drugim zaradi čiščenja pivskih sodov, steklenic in druge proizvodne opreme. Številni od izbranih obratov niso problematični, dokler se v njih ne zgodi okvara ali nesreča. A niti različne okvare in začasni izpadi sistemov niso nujno redki. V prihodnjih dneh bodo zato Dnevnikovi novinarji podrobneje preverili posamezne obrate na našem seznamu in preučili, kakšno potencialno nevarnost predstavljajo in kako njihovi upravitelji skrbijo za to, da ne bi ogrozili svoje bližnje in daljne okolice.
Kommentare