O gradnji kanalizacijskega voda čez vodovarstveno zajetje v Ljubljani je treba razpravljati tudi v d

Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali gradnjo kanalizacijskega kanala C0 preko ljubljanskega vodonosnika. Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave.

Ljubljansko polje

Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, ob tem pa se posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč, ki mejijo na predvideno traso kanalizacijskega voda. Gradbeno dovoljenje je nepopolno, ker nima logično povezanih parcel, natančnih geodetskih izmer, zakoličene trase in služnosti (vseh) lastnikov na prečnih parcelah in ob javnih poteh, krajani pa navajajo še druge nepravilnosti (puščanje sistema, posedanje terena, gradnja neposredno na prod brez utrditev). AAG, ki je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila Mestno občino Ljubljana (MOL), je pred časom pripravila precej obširno analizo, v kateri med drugim piše: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.« Ob tem se moramo zavedati, da vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.

Prebivalce MOL upravičeno skrbijo nepravilnosti v postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za nezahteven objekt, s čimer se je doseglo, da ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Tudi z drugim gradbenim dovoljenjem, kjer je bilo potem vendarle dorečeno, da gre za zahtevni objekt, so vsi ostali pogoji ostali enaki. MOL je po oceni AAG zavajal v vlogi za EU sredstva, molči pa tudi o potresni izpostavljenosti območja, zato AAG ocenjuje, da so v občini »prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode.« Okoljevarstveniki opozarjajo, da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice ter da sunkovita, tudi pet metrov visoka nihanja podtalnice v vodonosniku sprožajo močne geohidrološke sile, kar bo trajna grožnja za poškodbe kanalizacijskih cevi. Strokovnjaki s področja komunalnega inženirstva, geomorfologije, varstva okolja, hidrogeologije in drugih sorodnih strok so tudi ocenili, da predvidena izvedba ne omogoča popolne neprepustnosti kanala za fekalije in je pitna voda bakteriološko hudo ogrožena, saj ni vododržne plasti, ki bi pod kanalom ležečo podtalnico varovala pred izlivi oz. onesnaževali. Zaradi vsega navedenega bi Ljubljana lahko trajno ostala brez glavnega vira pitne vode, sam projekt pa prinaša tudi visoko ranljivost za teroristične grožnje. Ob tem dodajajo, da imamo v Sloveniji že primer smrti še ne 1-letnega otroka zaradi pitne vode okužene s fekalijami (Loška dolina, 2011) in primer smrti drugega, 4–6 let starega otroka zaradi fekalij v pitni vodi (vodovod Cerkno). V vodarni Kleče so morali zapreti za več kot 20 let 12. črpalno vrtino zaradi izlitja samo ene banje iz galvanizacije v Šentvidu. Ključno vprašanje je torej, zakaj se MOL igra z zdravjem ljudi in zakaj Vlada RS ter pristojna ministrstva ne odreagirajo v zaščito prebivalcev in vodnih virov? Pravica do čiste pitne vode je torej ustavna kategorija, ki jo je treba varovati kot kritično infrastrukturo, kar pa presega pristojnosti Mestne občine Ljubljana. Gradnja na vodovarstvenem območju mora potekati premišljeno in skrbno.

Ob upoštevanju potencialnih vplivov na življenjsko okolje preko 300.000 ljudi, ustavno varovani pravici do čiste pitne vode, neodtuljivi pravici do zasebne lastnine in ob izpolnjevanju pogojev kritične infrastrukture po Zakonu o kritični infrastrukturi, je o projektu glede na njegovo vplivno območje treba opraviti razpravo tudi na ravni Državnega zbora RS. Ob številnih očitkih na način izvedbe projekta gradnje kanalizacije preko ljubljanskega vodonosnika, ki ostajajo brez prepričljivega odgovora za to pristojnih institucij in organov, predlagamo sklic skupne seje odborov DZ, odgovornih za kmetijstvo ter infrastrukturo, okolje in prostor, da bodo vsi deležniki lahko odgovorili na izpostavljene dileme. Ne nazadnje gre za zdravje 300.000 prebivalcev glavnega mesta in projekt, ki zaradi svoje izpostavljenosti predstavlja potencialno grožnjo več generacijam z nepovratnimi škodljivimi posledicami. Poslanke in poslanci SDS predlagamo, da oba odbora po končani razpravi sprejmeta naslednje sklepe: 1. Ministrstvo za okolje in prostor ter in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v 15 dneh pripravita oceno smotrnosti trase z vidika minimiziranja varnostnih tveganj ter trajnega zagotavljanja z ustavo zagotovljene čiste pitne vode. 2. Zaradi gradnje na potresnem območju naročniku predlagamo, da se projektiranje in izgradnja izvedeta v skladu s standardom ISO:16134:2006. Ministrstvo za okolje in prostor naj v 15 dneh preveri, ali uporabljeni materiali za cevi kanalizacijskega voda ustrezajo priporočilom in zavezam, ki jih je investitor oz. izvajalec podal Evropski komisiji ob zahtevi za sofinanciranje. 3. Ministrstvo za okolje in prostor oz. drugo pristojno ministrstvo naj Državnemu zboru v 15 dneh posreduje oceno tveganja predvidene infrastrukture ter ukrepe za zaščito kritične infrastrukture (stalne in dodatne). 4. Ministrstvo za okolje in prostor ter Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naj v 15 dneh Državnemu zboru posredujeta zbirno poročilo o izplačilih evropskih sredstev za projekt C0 do 15. 5. 2019.

Povezave: