"Ne bomo dovolili, da bi z onesnaževanja zraka presedlali na onesnaževanje zemlje"
Avtorji: VIDEO: Planet TV, Luka Mlakar
Trboveljska županja Jasna Gabrič od Energetske družbe Trbovlje, ki je v lasti HSE, še vedno ni dobila odgovorov, od kod prihajajo tovornjaki, h katerim podjetjem spadajo in kakšen material vozijo na trboveljsko deponijo. Po novem v Trbovlje namreč vozijo tudi odpadni pepel iz ljubljanske toplarne, ki ga je še pred kratkim v Moravčah odlagal in predeloval Termit. Analize so kasneje potrdile, da je v Moravški dolini prišlo do onesnaženja tal in vode. Se podoben scenarij lahko zgodi v Zasavju, kjer se prebivalci še vedno soočajo z degradiranim okoljem?
V torek smo poročali, da je zaradi inšpekcijske odločbe in posledične ustavitve naprave za predelavo odpadkov v podjetju Termit Energetika Ljubljana morala poiskati zamenjavo za odvoz odpadkov iz ljubljanske toplarne. Pepel – toplarna ga letno pridela 12 tisoč ton, poleti na srečo precej manj kot pozimi – bodo do oktobra vozili v Energetsko družbo Trbovlje.
Županja: Upravljavec deponije naj po vzoru Moravč naredi svoje analize
Po besedah trboveljske županje Jasne Gabrič so odpadni pepel iz ljubljanske toplarne (Energetika Ljubljana) v Trbovlje začeli voziti v torek. Tako so županji zagotovili v Energetski družbi Trbovlje, ki spada pod okrilje državne HSE, vendar pa so domačini in tudi županja že prej opazili, da se na deponiji nekaj dogaja in da tja prihajajo vedno novi tovornjaki.
“Sama sem bila na terenu v ponedeljek in opazila enega od tovornjakov. V vodstvu Energetske družbe Trbovlje so mi rekli, da na deponijo vozi samo podjetje Vipap Krško. Iz tega podjetja so mi nato sporočili, da to ni bil njihov tovornjak. Še vedno nimam odgovora, h kateri družbi spada omenjeni kamion, od kod je prišel in kaj je pripeljal,” pripoveduje županja.
Županja občine Trbovlje Jasna Gabrič pravi, da v Trbovljah ne bodo dovolili, da bi z onesnaževanja zraka, ki so mu bili priča v preteklih letih, zdaj presedlali na onesnaževanje zemlje.
Kot poudarja, je na vodstvo Energetske družbe Trbovlje naslovila zahtevo, da opravijo svoje analize pripeljanega materiala in vanje vključijo tudi parametre, ki so jih vzorčili v Moravčah: “Hkrati sem zahtevala, da dokler ne dobijo svojih analiz, zaustavijo odlaganje tega materiala. Vodstvo mi je sicer zagotovilo, da gre samo za začasno skladiščenje, ampak če bi bilo z materialom karkoli narobe, tudi to pusti posledice v okolju.”
HSE: Pepela ne bodo odlagali, pač pa zgolj predelovali
Iz HSE so medtem sporočili, da pepela iz Energetike Ljubljana na deponiji ne bodo odlagali, ampak ga bodo zgolj predelovali. Kot so pojasnili, gre za nenevaren odpadek iz termoproizvodnje, za katerega je bila junija letos izdelana ocena, iz katere izhaja, da niso presežene mejne vrednosti nevarnih snovi.
“Pri tem zavračamo navedbo, da bo družba odpadek odlagala, saj je v preteklosti aktivno odlagališče elektrofiltrskega pepela z odločbo Arsa v celoti zaprto in rekultivirano. V luči krožnega gospodarstva in ponovne uporabe odpadnih materialov bo elektrofiltrski pepel po začasnem skladiščenju in skladno z veljavno zakonodajo predelan v koristen gradbeni material, primeren za zasipe in sanacije degradiranih površin,” so sporočili iz HSE.
Na okoljskem ministrstvu so pritrdili, da je odlagališče Prapretno zaprto in se pepel na njem ne sme več odlagati. Podjetje HSE – Energetska družba Trbovlje tam izvaja obratovalni monitoring stanja podzemne vode in površinskih voda.
Zadnji pregled inšpekcije za okolje in naravo je bil izveden v sklopu revizije okoljevarstvenih dovoljenj 15. februarja letos. “V sklopu pregleda je bil izveden pregled tudi na odlagališču Prapretno, kjer je bilo ugotovljeno, da ima odlagališče status zaprtega odlagališča in da se na odlagališče ne odlaga nobenih odpadkov več, izvajajo pa se predpisani ukrepi po zaprtju,” so povedali na ministrstvu.
Iz družbe HSE, pod katero spada Energetska družba Trbovlje, so sporočili, da odpadni pepel iz ljubljanske toplarne ni nevaren odpadek. Dodali so, da ga ne bodo odlagali, pač pa ga bodo po začasnem skladiščenju predelali v koristen gradbeni material.
Trboveljska županja na drugi strani opozarja, da se v HSE in Energetski družbi Trbovlje pri trditvah, da imajo dovoljenje za odlaganje nenevarnih odpadkov, sklicujejo na dokumente ljubljanske toplarne. “Ti izkazujejo, da gre za nenevarne odpadke, in po njihovem mnenju to potem velja. Bi pa morali biti oni tisti, ki ob prevzemu odpadka še sami preverijo, ali to drži,” poudarja Gabričeva.
Po navedbah okoljskega ministrstva lahko HSE – Energetska družba Trbovlje zbira določene nenevarne odpadke, tudi pepel, ter jih predhodno skladišči v količini do 3000 ton v zbirnem centru. Nadzor v zbirnem centru bo državni inšpektorat za okolje in prostor opravil v skladu s prioritetami dela, monitoring pa ni predpisan, so dodali.
“Papirji bodo vedno držali, kaj je v realnosti in življenju pa je drugo vprašanje”
Po podatkih, ki jih je županja dobila od vodstva Energetske družbe Trbovlje, naj bi bilo teh odpadkov za približno 200 ton. Gabričeva zdaj pričakuje, da bo ukrepalo tudi pristojno ministrstvo za okolje: “Ker je v Trbovljah veliko degradiranih površin, ki so trenutno v postopku sanacije, me zanima, kako aktivno in neodvisno ter kdaj so nazadnje prišli iz Ljubljane preverit stanje na terenu. Kot kažejo določeni rezultati iz Moravč, bodo papirji vedno držali, kaj je v realnosti in življenju, ki ga živimo, pa je drugo vprašanje.”
Analiza tal in vode na odlagališču Drtija podjetja Termit v Moravški dolini je pokazala nastanek okoljske škode. Foto: Ljudska iniciativa Moravče
Kot poudarja, so v Trbovljah v zadnjih letih končali stare zgodbe – spomnimo se samo kontroverznega Lafargea –, zdaj pa si prizadevajo za prebujanje in ozelenitev mesta, sanacijo degradiranih območij in čisto okolje: “Zrak je bistveno bolj čist kot pred desetimi leti in ne bomo dovolili, da bi z onesnaževanja zraka presedlali na onesnaževanje zemlje. Upam, da ni tako, ker tega ne bomo trpeli.”
Županja ob tem opozarja tudi na po njenem, sicer laičnem mnenju sporen način odlaganja materiala na deponijo: “Material se odlaga na način, da se sto metrov v višino dvigata prah in dim, in to na območjih, ki so že tako ali tako ogrožena z delci PM10 in kjer veljajo ukrepi za preprečevanje tega. Nihče me ne bo prepričal, da je to, da se kadi po sto metrov, v skladu s pravili odlaganja.”
Balažic: Težave, s katerimi se še vedno spoprijemamo, se selijo na drugo lokacijo
Župan Moravč Milan Balažic medtem meni, da se problematika, s katero se še vedno spoprijemajo v Moravški dolini, zdaj seli še na drugo lokacijo. “Konec koncev tudi mi še nismo z gotovostjo prepričani, da je ta selitev trajnejše narave, lahko je samo začasna in bo trajala nekaj tednov oziroma mesecev. V rokah namreč nimamo nobenega papirja, država pa Termitu še vedno ni odvzela okoljevarstvenega dovoljenja,” pojasnjuje Balažic.
Moravški župan Milan Balažic poudarja, da se problematika, s katero se še vedno spoprijemajo v Moravški dolini, zdaj seli še na drugo lokacijo. Foto: facebook.com
Po njegovih besedah se lahko zelo hitro zgodi, da se bodo tovornjaki z odpadki vrnili v Moravče. Zdi se, da bosta občina in ljudska civilna iniciativa preprosto morali vztrajati pri izhodišču, da ne bomo več dovoljevali nevarnih odpadkov in zastrupljanja Moravške doline, pravi župan.
“Očitno se mora zgoditi tudi širša akcija po drugih občinah, kjer je tudi cel kup drugih civilnih iniciativ ter tudi županov in županj, ki jim je do volje državljanov in čistega okolja,” v luči zadnjega dogajanja v Trbovljah meni župan Moravč. Na vprašanje, ali se škoda za okolje, ki so ji priča v Moravški dolini, lahko ponovi tudi v Trbovljah, Balažic odgovarja, da je to mogoče, sploh zato, ker omenjeni pepel ni tako nedolžen odpadek: “Vsebuje težke kovine, najbolj problematičen je arzen. To so škodljivi odpadki.”
Komat AAG: Odlagališča odpadkov so postala fenomenalen posel
Okoljevarstvenik Anton Komat iz nevladne organizacije Alpe Adria Green, ki že vrsto let sodeluje tudi v moravški civilni iniciativi, ob tem poudarja, da je v omenjenem pepelu “zagotovo nekaj”. “Če bo naročnik analize laboratoriju naročil, naj ne išče arzena, ga pač ne bodo iskali,” razlaga Komat.
Dodaja, da imamo v Sloveniji resno težavo, ker neodvisnih laboratorijev nimamo: “Češki laboratorij je na primer našel šest krepko prekoračenih težkih kovin. V Moravčah smo zahtevali tuji laboratorij, Čehi so naredili analizo in odkrili krepko presežene vrednosti. Potem ko so to odkrili, tega preprosto ni bilo več mogoče prikriti.”
Foto: AAG
Vprašanje, ki se zdaj pojavlja, je, kakšna je razlika med Moravčami in Trbovljami, če odpadkov po novem ne smejo več voziti v Moravško dolino, lahko pa jih odpeljejo v Zasavje. “Odlagališča odpadkov so postala fenomenalen posel. V Moravče so vozili tudi kamioni iz Madžarske, Hrvaške in Italije. Marsikaj se je prepeljalo, tudi ponoči. Ljudje so videli nočne transporte tovornjakov s tujimi registrskimi tablicami, ob tem pa so bili zelo zaskrbljeni,” pojasnjuje Komat.
Župan Moravč verjame, da se minister trudi postaviti stvari na svoje mesto
Da je država do zdaj tudi s papirji pokrivala kaotičen in nevaren način odlaganja nevarnih odpadkov po Sloveniji, meni tudi Balažic, a dodaja, da vendarle verjame, da je aktualni minister za okolje in prostor Simon Zajc na tem področju začel na novo orati ledino in kot prvi okoljski minister do zdaj stvari začel postavljati na svoje mesto.
“Minister ima zato vso našo podporo. Država mora zdaj skupaj s podjetjem Termit pripraviti sanacijo celotnega območja v Moravški dolini, najbrž tudi kje drugje, nadzor pa bomo skupaj z ljudsko iniciativo izvajali tudi na občini. Ves čas bomo nadzorovali, kaj se dogaja glede Termita, in od države zahtevali, da postavi tudi roke, da se celotno prizadeto območje sanira, in da novega dovoza odpadkov ne bo več,” razlaga Balažic.
Ker so dozdajšnje analize pokazale alarmantno stanje voda in onesnaženje podtalnice, so na občini že stopili tudi v stik s pravniki. “Pripravljamo tako ovadbe proti vodstvu Termita kot tudi proti nekdanjemu vodstvu občine. To se bo zgodilo prihodnji mesec, jeseni pa skupaj z ljudsko civilno iniciativo načrtujemo nadaljevanje akcije, ker so stvari ostale na pol poti in ker še zdaleč ne moremo reči, da je nevarnost mimo,” dodaja Balažic.
Comments