Nad Rodikon in Artvižami bi Eolka postavila kar sedem vetrnic
MNENJE AAG:
PODJETJE EOLKA D.O.O. NAČRTUJE POSTAVITEV SEDMIH VETRNIH ELEKTRARN MED RODIKOM POD VODSTVOM DIREKTORICE ŠULIGOJ LEA. PODJETJE JE BILO USTANOVLJENO KAKE DVE LETI NAZAJ IN ZASLUŽILO 900 EUR IN SEDAJ JE V MINUSU. DOKUMENTE SKRIVAJO, GOVORI SE O VISOKIH RENTAH ZA LASTNIKE ZEMLJIŠČ.
PODJETJE V MINUSU BI SI RADO NAPOLNILO ŽEPE Z UNIČENJEM PREKRASNE POKRAJINE IN ZDRAVJA LJUDI V BRKINIH
SEDAJ NA OKOLJE NE PRITISKA LE VELEKAPITAL SEDAJ PRITISKAJO NA NAŠE ŽIVLJENJSKO OKOLJE TUDI MLADI POVZPETNIKI. NE SAMO TO NAM IN NAŠIM OTROKOM BREZ KANČKA VESTI ŽELIJO STREČI PO NAŠEM ŽIVLJENJU.
Po zadnjih informacijah (Primorske novice, 28.oktobra 2019 – zgoraj ) namerava družba Eolka postaviti nad Rodikom in Artvižami sedem velikih vetrnih elektrarn (VE) in ne pet, kot je bilo omenjeno doslej. Ob tem povečanju je zanimivo mnenje predsednika KS Artviže, da je tako vseeno ali pet ali sedem, češ, da bo država z državnim prostorskim načrtom povozila občino, četudi bi bila ta proti postavitvi teh kolosov v pristno Brkinsko naravo. To seveda ni tako enostavno, kajti občina se lahko pritoži in ima veliko argumentov, da na sodišču tudi zmaga. Ali v tej Sloveniji lahko kar vsak postavlja industrijske cone v naravi? Vetrne elektrarne so industrijske cone, dostop je prepovedan, kakor je to pri Dolenji vasi, kjer je na Griškem polju vetrna elektrarna z nazivno, a redko doseženo močjo 2,3 megavata (MW) na 100 metrskem stolpu.
Za teh sedem VE pa navajajo, da naj bi bili generatorji na višini 150 metrov in z nazivnimi močmi od 4,6 do 6 MW. Za vsako postavitev potrebujejo povsem izravnano površino, z izkrčenjem gozda, približno v velikosti nogometnega igrišča, da lahko odložijo ogromne dele vetrnice, od delov za stolp do samih kril in generatorja pa še za izjemno velik žerjav. Gre za več deset tonske kose izjemnih dimenzij, ki jih je treba pripeljati po široki cesti, kakršnih na teh terenih ni. Torej bi bilo treba še za te izsekati gozd in na novo zaorati v naravo.
Človek se samo čudi ljudem, ki so pripravljeni dovoliti tako uničevanje Brkinov kot izjemne krajine in narave.
Če pa sledimo velikim besedam državnih organov ob 20.oktobru, mednarodnem dnevu krajin, ko so mednarodni skupnosti predstavili koncept Krajinske politike Slovenije, ki je zastavljen kot sistemski okvir za delovanje družbe na področju urejanja krajine in poudarili, da je njegov prvi cilj povečanje skrbi za varstvo in razvoj krajine kot zagotovilo za večjo kakovost bivanja, gospodarski razvoj in krepitev identitete, potem ne veš več ali desna roka ve, kaj dela leva. In si celo upajo nasloviti strokovne organizacije, lokalne skupnosti in vse posameznike ter jih vabijo, da se pridružijo praznovanju tretjega mednarodnega dneva krajine.
No, najlepše bi se lokalne skupnosti temu vabilu odzvale, če bi jasno odklonile postavljanje vetrnih elektrarn po čudoviti brkinski krajini.
Žal pa so krajani slabo obveščeni, kakšne zdravju škodljive vplive prinašajo vetrne elektrarne s svojim posebnim, pulzirajočim hrupom v ritmu vrtenja vetrnice, ki gre skozi zaprta okna in vpliva tudi pet kilometrov daleč. To so izkušnje iz tujine. Imamo pa dokaze tudi na Primorskem.
Vetrna elektrarna pri Dolenji vasi v določenih, a pogostih vremenskih pogojih, onemogoča spanje, povzroča glavobole, onemogoča učenje in koncentracijo, deluje depresivno. In inšpekcija nima pravnih podlag za ukrepanje. To je slovenska stvarnost.
Comments