Magna: V Miklavžu zahtevajo obljubljeno
- alpe adria green
- Jun 22, 2018
- 4 min read
Andreja Kutin Lednik – Večer
Če ostane kanalizacija iz Hoč skozi Miklavž nespremenjena, ne bo vzdržala dodatnih obremenitev.
Dogovorili so se, da bo država poskrbela za prilagoditve kanalizacijskega sistema, na katerega se bo priključila Magnina lakirnica, a se to še ni zgodilo. Še več, upravljavec sistema Nigrad je aprila postavil sedem pogojev, ki jih je treba izpolniti, da bi kanalizacija kljub dodatnim obremenitvam delovala nemoteno, a nič ne kaže, da bodo tehnične zahteve tudi izpolnjene oziroma zavezujočega zagotovila države za to ni.
Nigrad pa je dodal med zahteve tudi določilo, da se Magna lahko priklopi na obstoječi sistemi, kot je, in se tehnične omejitve prezrejo, če se bodo s tem strinjale tri občine na tem območju: Hoče-Slivnica, Maribor in Miklavž na Dravskem polju. “Občini Maribor in Hoče sta soglasje podpisali. Verjetno takrat, še preden sta ga dobili na mizo,” pravi župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar, ki soglasja ne želi podpisati brez zagotovila, da bo kanalizacija urejena tako, da bo prenesla dodatne obremenitve. V postopku umeščanja lakirnice je bilo namreč že dokazano, da tolikšne dodatne obremenitve sistem ne bi prenesel, posledica bi bile poplave v Miklavžu.
FOTO: ANDREJ PETELINŠEK Leo Kremžar: ”Vztrajal bom pri tem, da država izpolni svoj del dogovora.”
Zakaj poplave? Vse tri omenjene občine so priključene na centralno čistilno napravo v Dogošah. Zbiralnik, ki pelje iz Hoč mimo obrata Magne, je speljan skozi občino Miklavž na Dravskem polju do čistilne naprave v Dogošah. Da bi priklop lakirnice na obstoječe kanalizacijsko omrežje preveč obremenil sistem, je bilo znano že pri izdaji okoljskega soglasja za izgradnjo lakirnice. Le pred nekaj leti dograjena kanalizacija je bila namreč zasnovana za obstoječa stanovanjska naselja, poleg tega je v močnih nalivih leta 2016 v Miklavžu že poplavila in občina Miklavž je bila novo kanalizacijsko omrežje primorana nadgraditi. V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo lakirnice, torej v času hudih časovnih, političnih in drugih pritiskov, se je država obvezala, da bo potrebne prilagoditve kanalizacije v Miklavžu krila iz državnega proračuna. “Podpisan je bil memorandum z državo,” pravi Kremžar. Za ta namen so na mariborski univerzi izdelali posebno študijo, ki je prav tako potrdila poddimenzioniranost sistema, “sedaj je na vrsti študija, ki bo zadeve rešila tudi projektantsko”, pravi Kremžar.
Ob vseh teh ugotovitvah je Nigrad izdal soglasje z omejitvenimi pogoji za izdajo dovoljenja. Poenostavljeno – v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za nov obrat morajo soglasja podati tudi upravljavci javne infrastrukture. “Nigrad je postavil sedem pogojev, in če bodo izpolnjeni, je priklop tehnično izvedljiv,” pravi Matjaž Krevelj, direktor Nigrada. Med drugim je treba povečati premer vodov, dodati črpalke, predelati gravitacijski kanal … Kaj se lahko zgodi, če prilagoditve ne bodo izvedene? “Poveča se možnost poplavljanja v Miklavžu,” pove Krevelj. Kremžar dodaja, da bo “vztrajal pri tem, da država izpolni svoj del dogovora”, ne nazadnje se bodo na iste kanalizacijske vode priklopila še hoška naselja, ki se doslej niso priključena na čistilno napravo.
“Vlada kapital, politika pa mu služi”
Ali lahko gospodarski razvoj in kvalitetno življenjsko okolje z zdravjem na čelu sobivata, so se spraševali ta teden na okrogli mizi v občini Miklavž na Dravskem polju. In ugotovili, da glede na sedanje metode kapitala in politike bolj težko. Zbrali so se težkokategorniki slovenskega okoljevarstva: Dušan Plut, geograf, ekolog in zgodovinar, Mihael Toman, biolog in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, in Uroš Macerl, prvoborec za čisto okolje v Zasavju.
Pritiski na okolje so v trikotniku Maribor-Hoče-Miklavž številni in na tem območju se snujejo še novi investicijski projekti, pri tem pa ne vemo, kakšna je okoljska podlaga, torej izhodiščno stanje okolja, poudarja Leo Kremžar, župan občine Miklavž. Ti kraji so že obremenjeni z avtocesto, nekaj je industrije, za sabo imajo leta intenzivnega kmetijstva. “Tukajšnja podtalnica je že obremenjena do zgornje meje zaradi kmetijstva,” je opozoril Toman in dodal še slikovit primer, kako oblast kroji predpise po meri kapitala: “Ko smo člani toksikološke komisije nasprotovali dovoljenju za prodajo nekega fitofarmacevtskega sredstva pri nas, so komisijo razpustili. Ko se je ugotovilo, da bo težko spraviti nitrate v podtalnici pod 10 mikrogramov na liter, so dvignili mejo na 50.”
Macerl je med drugim krajanom svetoval previdnost, saj je lažje “sodelovati in ukrepati v procesu nastajanja projekta, kot ko je ta že umeščen”. “V Sloveniji vlada kapital, politika pa mu služi. Strokovne institucije ne reagirajo ali pa so na strani kapitala. Velik problem v Sloveniji je, da izvajalca ocene vplivov na okolje izbere in plača investitor. Enako je nato z izvajanjem monitoringa. To so zasebne družbe, ki morajo preživeti na trgu, in če naročnik ne bo zadovoljen z meritvami, bo pač izbral drugo družbo,” je pripovedoval Macerl. Dokaz za to, da politika služi predvsem kapitalu, je po mnenju Dušana Pluta poseben zakon, spisan zaradi ene tuje investicije: “Nato pa tiste, ki proti temu povzdignejo glas, minister zmerja z ekoteroristi. V vsaki urejeni državi bi moral zaradi take izjave minister odstopiti.”
Iz polne dvorane je bilo slišati največ vprašanj na temo letališča. Načrtovana širitev in promet, ki naj bi tam zaživel, bi v primeru, da se načrti uresničijo, pomenila zelo spremenjeno okolje v številnih občinah – obremenitve. “Vplivi bodo v Rušah, Mariboru, Lenartu, Hočah in širše. Tako velik je namreč šolski krog letal, ki pri vzletanju pokurijo 3000 kilogramov kerozina na en motor,” je dejal Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor. Tudi centra, ki je najstarejši letalski center v Sloveniji, ob morebitni širitvi letališča najverjetneje ne bo več, pa pravi Filip Tobias predsednik Športnega društva Letalski center Maribor, in obenem meni, da bi toliko potnikov na mariborskem letališču lahko pomenilo le, da bo to vstopna točka za kitajske turiste, ki jih bodo od tod z manjšimi letali razvažali po Evropi. “Maribor od tega ne bo imel nič,” meni Tobias.
Povezava:
תגובות