Korak k povečanju rabe OVE za doseganje prvega cilja 25% do leta 2020
Božo Dukić- član UO AAG
Sedaj smo že ugotovili, da država Slovenija ne bo pravočasno zagotovila proizvodnjo energije iz obnovljivih energetskih virov do prihodnjega leta, kakor se je prostovoljno obvezala do Svetovnega Podnebnega sklada. Seveda se to da izvesti z izgradnjo večjih energetskih objektov, kar pa bomo ( upajmo !) naredili v naslednjem desetletnem obdobju, ko smo se zavezali za povečanje takšne rabe na 32%.
Neizpolnjevanje takšnih obvez pa bomo morali pokrivati z ustreznim uvozom ( cena ?) takšne energije ob sočasnem plačevanju kazenskih penalov. Zamudnikom oziroma zadnji tretjini zamudnikov pa preprosto prenesti v plačilo višino dobljene kazni. Iz dosedanjih izkušenj bi to bila primerna zamujalna kazen.
In sedaj predlog Vladi RS.
V Sloveniji imamo več kakor tisoč osnovnošolskih objektov s podružnicami in verjetno podobno število vzgojno varstvenih ustanov ( vrtcev ), kateri se večinoma ogrevajo s kurilnim oljem ali enim od obeh vrst plinov. Vlada naj preprosto prepove ogrevanje teh objektov s fosilnimi energenti in naloži nadomeščanje strojne opreme s toplotnimi črpalkami voda/voda ali zemlja voda. Vlada z ustreznim zavezujočim aktom naloži lastnikom/upravljalcem navedenih objektov obvezno zamenjavo strojne opreme. Pri tem projektu pa morajo sodelovati MZI, MOP in MGRT ter šolsko ministrstvo katero razpolaga z vsemi potrebnimi evidencami. V takšen namen je nekaj sredstev že zagotovljenih v Podnebnem skladu, Ekološkem skladu in upravljalci se bodo hote ali nehote naučili uporabljati tudi Javno Zasebnega Partnerstva. K temu znesku je najmanj prišteti še predvideni znesek za plačilo kazni. Navede inštitucije imajo znanje, kako priti do natančnih podatkov koliko zamenjav je potrebno narediti in kakšen izkupiček ( povečanje % OVE ) lahko pričakujemo.
Vso predvideno strojno opremo izdelujejo slovenski proizvajalci, kakor imamo tudi slovenske izvajalce/inštalaterje.. Preprosto povedano, vse to že znamo in zmoremo. K temu pa še dodati še eno informacijo, da se bodo lastnikom objektom z že zamenjano opremo, bistveno zmanjšali letni obratovalni stroški. Z ustvarjenimi prihranki pa lahko v celoti pokrijejo izvedeno investicijo. Letne prihranke lahko ocenjujemo v višini 50 – 60% ob vpogledu v preteklo rabo.
Torej ni potrebno sklicevati različnih energetskih seans in simpozijev ter preprosti pristopiti k delu ali pa bomo ugotovili, da je pot od zamisli lahko zelo dolga in v breme celotne skupnosti.
In za konec še informacija, da je bil prvi takšen projekt izveden že 2004 v Hruševju pri Postojni in še vedno obratuje.
Comments