Kako daleč od hiš vetrnice ne ogrožajo zdravja ljudi?

Država je končno priznala, da sploh nima meril in predpisov o tem, kako blizu hišam lahko stojijo vetrne elektrarne.

Foto: Marica Uršič Zupan

“Zavedamo se problema, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi opredeljevale minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti,” je priznalo ministrstvo za okolje v odgovoru okoljski organizaciji AAG, ki ga je v zvezi z načrti za vetrne elektrarne okrog Senožeč opozorila na neurejeno zakonodajo.

SENOŽEČE > Alpe Adria Green, mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, dejavno sodeluje s krajani Senožeč, Laž, Dolenje vasi in Gabrč, ki nasprotujejo gradnji vetrne elektrarne Senožeška brda okrog njihovih vasi.

Država priznala, da nima predpisov

Ker kljub nasprotovanju divaškega občinskega sveta in večine domačinov, jasno izraženem tudi na referendumu, država na pobudo družbe Vepa nadaljuje s postopkom Državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno, so iz AAG že julija lani pristojno ministrstvo opozorili, da v slovenski zakonodaji ni določene varne razdalje med vetrno elektrarno in stanovanjskimi hišami.

Ker odziva do pozne jeseni jeseni ni bilo, so dopis ponovili konec novembra in ta teden vendarle prejeli odgovor ministrice za okolje Irene Majcen. V njem je priznala, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb o minimalni razdalji med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti. Zato sta ministrstvo za infrastrukturo in za okolje in prostor že “pristopila k aktivnostim: v novembru 2014 sta se sestala z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim Inštitutom za javno zdravje in predlagala skupno reševanje problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa,” je zapisala ministrica.

Nizkofrekvenčni hrup

Neurejeno je predvsem področje nizkofrekvenčnega hrupa, na katerega že ves čas opozarjajo nasprotniki vetrnic na Senožeških brdih. “Novi predpisi bodo vključevali tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa, če bodo strokovne študije izkazale, da je treba to posebej urediti,” je zagotovila ministrica.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že začel pregledovati epidemiološke študije, na podlagi katerih bi lahko postavili mejne vrednosti in tako določili potrebno oddaljenost vetrnih elektrarn od bivališč. Kot še dodaja ministrica, bo, “v kolikor ne bo ustreznih študij in meritev infrazvoka in nizkofrekvenčnega zvoka, pri pripravi predpisa in določitvi mejnih vrednosti upoštevano previdnostno načelo.” Pri tem bodo upoštevali izkušnje petih primerljivih držav.

Predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard pravi, da bodo pozorno spremljali, ali bodo na ministrstvu izpolnili obljube v zvezi z zakonodajo po evropskih normativih. “V kolikor je ne bodo ali pa se z njo ne bomo strinjali, bomo ustrezno ukrepali,” je dejal.

V okoljevarstveni organizacije so prepričani, da bi morali iz načela previdnosti graditi vetrnice najmanj 2500 metrov od stanovanjskih hiš in ne le 800 metrov, kot so do zdaj upoštevali pripravljalci državnega prostorskega načrta.

Ti so doslej izločili stojišča, ki so bila oddaljena manj kot 800 metrov od stanovanjskih hiš, poleg teh pa tudi vsa stojišča, ki posegajo na območje Natura 2000, ter dve stojišči na območju, kjer je predvidena širitev kamnoloma.

MARICA URŠIČ ZUPAN