Geotermalna elektrika ni več samo za romantike
Jože Pojbič – DELO
Ne samo toplice: V vseh sosednjih državah imajo že vsaj po eno geotermalno elektrarno, pri nas pa nič
V Pomurju bi bilo mogoče zgraditi od 15 do 30 GTE.
Njihova moč bi lahko bila od sto do štiristo MW.
Potrebne so raziskave do globine okoli pet tisoč metrov.
Na Hrvaškem je konec lanskega leta začela delovati njihova prva GTE Velika Ciglena. FOTO: Dušan Rajver
Murska Sobota – Precej vroče krvi je v energetskih krogih povzročila nedavna odločitev Šarčeve vlade, da ustavi izdelavo državnega prostorskega načrta za prvo HE na Muri Hrastje-Mota. Takoj so se pojavile napovedi, da Slovenija tudi zaradi tega ne bo dosegala zavez o deležu rabe energije iz obnovljivih virov in bo to drago plačevala. Pri tem pa se država še vedno ne loti resno raziskav geotermije, ki je pri nas obetaven obnovljivi vir tudi za proizvodnjo elektrike. Po grobih napovedih geologa Petra Kralja, ki se za hitrejši razvoj izkoriščanja geotermalne energije v Sloveniji zaman trudi že več kot dve desetletji, bi v severovzhodni Sloveniji, kjer so možnosti največje, ob večji zavzetosti države lahko zgradili od petnajst do trideset geotermalnih elektrarn moči od sedem do petnajst megavatov (MW). To bi torej lahko pomenilo od sto do 450 MW električne moči iz vira, ki ne onesnažuje, ne zavzema velikih površin, ne povzroča sprememb v okolju in ki lahko pasovno deluje 24 ur na dan.
Foto: Karta pričakovanih temperatur na globini 4000 metrov kaže, da je v Sloveniji najobetavnejše geotermalno območje v severovzhodni Sloveniji oziroma v Prekmurju. Vir Rajver, 2018
Morda so Kraljeve napovedi preveč optimistične, pa vendarle bi tudi samo sto megavatov moči lahko precej pripomoglo k lastni preskrbi z elektriko iz obnovljivih virov.
Globoki vodonosniki so premalo raziskani
Toda pri nas se gradnje geotermalne elektrarne kljub nekaj poskusom in načrtom v zadnjih dvajsetih letih resno ni lotil še nihče, medtem ko imajo kljub tveganosti in dragi naložbi vsaj po eno že vse naše sosednje države. Na Madžarskem prvo GTE končujejo kitajski investitorji, v Avstriji že nekaj časa deluje v kraju Bad Blumau, na Hrvaškem so na začetku leta zagnali 17,5-megavatno GTE Velika Ciglena, ki jo je na že raziskani vrtini z vodo s 170 stopinjami Celzija zgradil turški investitor, v Draškovcu pri Čakovcu pa švicarski naložbeni sklad gradi še drugo hrvaško GTE, ob kateri naj bi zrasel tudi vodni park in sistem ogrevanja stanovanj. Italijani so svojo prvo GTE – ki je bila tudi prva na svetu – postavili že pred več kot stoletjem in zdaj nas tem območju deluje več naprav s skupno močjo čez 500 MW, kar je skoraj dve tretjini moči krške nuklearke. Ti podatki kažejo, da geotermalna elektrika ni več samo stvar energetskih romantikov.
Na Hrvaškem je konec lanskega leta začela delovati njihova prva GTE Velika Ciglena. FOTO: Dušan Rajver
Zakaj torej ne pri nas? Podjetnik Metod Grah, lastnik term Vivat v Moravskih Toplicah, pravi, da zato, ker se država premalo oziroma sploh ne ukvarja s tem področjem in so globoki vodonosniki z dovolj visokimi temperaturami vode zato premalo raziskani. Sam je bil leta 2011 še najbliže začetku gradnje prve slovenske GTE v Murski Soboti. Za projekt elektrarne s 17 MW moči ter poznejšo izrabo toplote za ogrevanje objektov in rastlinjake, ki je bil vreden 73 milijonov evrov, bi dobil 37 milijonov evrov evropskih sredstev, vendar se je vse skupaj ustavilo zato, ker v Prekmurju še ni bilo izvrtane dovolj globoke raziskovalne vrtine, ki bi potrjevala njegova pričakovanja in izračune. »Takšne osnovne raziskave bi morale biti stvar države. Ni poslanstvo zasebnih investitorjev, da bi v to vlagali! Zdaj nas geotermalna elektrarna ne zanima več, saj smo se usmerili na področje turizma in balneologije,« pravi.
V svetu je sedaj skupna moč delujočih GTE 14.600 MW, lanskoletna rast je bila štiriodstotna.
Teorijo bo treba potrditi z raziskovalno vrtino
S tem, da v severovzhodni Sloveniji teoretično obstaja velik potencial za gradnjo geotermalnih elektrarn, a da bi morala država narediti prvi korak, da bi ta potencial dokazala ali ovrgla, se strinja tudi strokovnjak za geotermijo z Geološkega zavoda Slovenije Andrej Lapanje. »Na Hrvaškem Turki ne bi nikoli zgradili GTE, če pred tem Ina ne bi z državnimi sredstvi naredila ustreznih raziskovalnih vrtin. Pri nas pa raziskav globokih vodonosnikov nimamo in investitorji zato odhajajo drugam. Država bi vsekakor morala narediti pet ali šest tisoč metrov globoko raziskovalno vrtino južno od Lendave, kjer je geotermalni potencial največji, opraviti vse potrebne meritve in potem enkrat za vedno reči da ali ne izkoriščanju geotermalne energije za proizvodnjo elektrike,« pravi. Tudi na ministrstvu za infrastrukturo se zavedajo potenciala na eni in neraziskanosti »globoke« geotermije na drugi strani. Vendar ostajajo pri pogojniku »narediti bi bilo treba še nekaj drugih raziskav na področju globoke geotermije«, kot pišejo v odgovoru na naša vprašanja. Država se tako očitno ne počuti poklicano za tovrstne raziskave. Ker pa je v Nacionalnem energetskem programu do leta 2030 vendarle predvidena gradnja 25 MW zmogljivosti geotermalnih elektrarn, pravijo, da »si bo ministrstvo še naprej prizadevalo za zasebne vlagatelje. Zaznali smo interes takšnih zasebnih investitorjev, ki pa se na žalost še niso odločili za investiranje v ta obnovljivi vir energije v večjem obsegu. Vsekakor pa gre pri investicijah v geotermalno energijo glede na druge OVE za oviro, ker so druge cenejše in jih je lažje umestiti v prostor.«
Comentarios