e-novice AAG: HRAST 6/2016
IZJAVA ZA JAVNOST
Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal, po zaključeni javni razpravi, ki jih najdemo na strani MOP pod Medijsko središče, z dne 23.8.2016.
AAG ponovno ugotavlja, kljub pojasnilom MOP, da osnutek nove uredbe krši več členov Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je sprejel državni zbor. Osnutek nove uredbe (ki je podrejen ZVO-1 in ga sprejema vlada) navaja, da je pripravljen na osnovi 23.člena ZVO-1, ki določa standarde kakovosti okolja (v našem primeru tal) in sicer njegovega prvega in drugega odstavka.
27.08.2016
27.08.2016
Igor Lasić
Sve je veći broj divljači stradale na žilet-žici koju je Slovenija postavila na granici prema Hrvatskoj radi zaustavljanja izbjeglica. Neke životinjske vrste mogle bi zbog toga uskoro i sasvim iščeznuti s ovih prostora.
Jelen stradao na žilet-žici između Hrvatske i Slovenije
Žičane ograde na državnim granicama europskih zemalja postale su nakon lanjskog sirijsko-izbjegličkog vala prema ovom kontinentu, na žalost, sasvim uobičajena pojava. Europa sve češće upravo tako izražava svoje stajalište prema tim unesrećenim ljudima. Štoviše, sudeći prema kartama žicom oivičenih granica, čini se da su europske vlade najvišu mjeru suglasnosti oko tretmana izbjeglica postigle upravo na tom konkretnom rješenju. Jer, svi drugi prijedlozi – ne toliko izolacionistički – nailaze na manji stupanj konsenzusa, a najavljuje se i da će slično ograđivanje najvjerojatnije dodatno eskalirati.
Polona Malovrh
Zagorje – S predlagano uredbo o stanju tal, ki zvišuje doslej veljavne mejne vrednosti rakotvornih snovi v tleh celo na otroških igriščih, je ministrstvu za okolje in prostor (Mop) znova uspelo razburiti okoljske aktiviste. V Alpe Adrii Green (AAG) grozijo z ovadbo, zahtevajo umik uredbe in razkritje oseb, ki so jo spisale, v Eko krogu pa dodatna pojasnila o poskusu Mopa, da z uredbo uzakoni slabše standarde kakovosti okolja. Vse dovoljene višje vrednosti posameznih onesnaževal od naravnega okolja, predvsem za tla in igrišča v vrtcih, so skrajno zavržno dejanje, zrelo za kazensko ovadbo, uredba pa je spisana zgolj zaradi zmanjševanja stroškov sanacije degradiranih območij, za možnost nadaljevanja onesnaževanja tal, ki ga povzroča umazana industrija, in za lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, so ostri v AAG. Uroš Macerl iz Eko kroga se je na zadnjo Mopovo potezo odzval: »V luči teh številk je vsako Mopovo leporečenje o varovanju najmlajših odveč.« Njegov največji očitek je namenjen neupoštevanju vsote rakotvornih snovi v okolju. Otroška igra na onesnaženih tleh ali zgolj vdihavanje prašnih delcev pomenita veliko tveganje, ki pa ga uredba ne prepozna, ker ne sešteva strupov. Še več: iz nabora škodljivih parametrov Mop umika cink, ki je zdravju škodljiv že pri dnevnih vnosih, višjih od 45 mikrogramov za odraslo osebo; iz standardov kakovosti tal na kmetijskih zemljiščih umika antimon, iz vseh standardov kakovosti še kobalt in antimon.
V AAG opozarjamo, da je uživanje zelenjave, predvsem zelene solate in zelja iz onesnaženih območij zdravju škodljivo!
AAG poslal na MOP “Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal”
Blaž Račič
Od 28 svetnikov na izredni seji le 12. Pomisleke svetnikov v Ekologiji zavračajo.
Dvorišče podjetja Ekologija iz Škofje Loke. Foto: Špela Ankele/Slovenske novice
AAG podal zahtevek za vstop v postopek na ARSO v zadevi: “Ekologija d.o.o.–Škofja Loka”
Tržaški parlamentarec Aris Prodan je poslal vprašanje Italijanskemu Ministru za ekonomski razvoj v zvezi s postopkom VIA (ocenjevanje vplivov na okolje) glede načrtovane gradnje uplinjevalnika v Žavljah.
Pripomnil je, da je po členu št. 252 zakona št. 152 z leta 2006 tržaško območje področje državnega interesa in kot tako tudi zaščiteno. Tehnična komisija za ugotavljanje vplivov na okolje je ugotovila, da je območje Tržaškega pristanišča v ulici Errera zelo onesnaženo. To je bivše odlagališče smeti, ki je še vedno onesnaženo in kontaminirano z nevarnimi odpadki. Le ti so se v 20 metrov toliko nabrali plast za plastjo, da so dosegli debelino 20 metrov in so prekrili naravne ilovnate sedimente.
V tej gmoti so našli ostanke stekla, kovin, rastlin, plastike itd…Vzorce so analizirali in zaključili, da onesnaževanje na tem predelu presega dovoljeni nivo, saj je v zemlji preveč kovin, lahkih in težkih ogljikovodikov, dioksinov, fitofarmacevtskih preparatov, v vodi pa prav tako preveč kovin, ogljikovodikov, fluoridov, soli žveplove kisline.
Slovenija ni izkoristila roka za pritožbo zoper odločbo o okoljski sprejemljivosti plinskega terminala v Žavljah, ki jo je maja letos izdalo italijansko okoljsko ministrstvo.
Če bo italijanska komisija izdala gradbeno dovoljenje za žaveljski uplinjevalnik, se bodo pravdni postopki tako v Italiji kot na ravni EU z veliko verjetnostjo nadaljevali.
Slovenija je izgubila možnost pritožbe na novo okoljevarstveno soglasje za plinski terminal v Žavljah, ki ga je konec letošnjega maja izdalo italijansko okoljsko ministrstvo. Rok za sodno izpodbijanje dopolnilne odločbe italijanske vlade o okoljski sprejemljivosti terminala se je namreč iztekel konec julija, upravni spor proti italijanskemu ministrstvu pa je sprožila zgolj Furlanija – Julijska krajina. V nasprotju s to italijansko pokrajino so na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor presodili, da je skupna spomladanska izjava pokrajinskih oblasti in Slovenije o nasprotovanju terminalom v Žavljah dovolj.
Prestara dokumentacija Dva verjetna scenarija
Miran Šubic
Stražišče. – Težavo s podjetniškim območjem Laze nimajo le krajani, ki se pritožujejo nad onesnaževanjem okolja, temveč tudi občina, ki tam ne more zgraditi kanalizacije.
Podjetniško območje Laze v kranjskem predmestju Stražišče zaradi onesnaževanja okolja že dolga leta skrbi krajane, ki so leta 2014 na javnem zboru zahtevali rešitve. Na tem območju deluje okoli 25 različnih podjetij tudi zelo bogatih lastnikov (Don don, Ekorel ipd.), ki pa jim do zdaj ne samim ne z občino ni uspelo najti rešitev za onesnaženje.
Občina nemočna
Barbara Győrfi
Medved in volk sta na tem območju bivala že dolgo pred človekom. Z opuščanjem kmetijstva se širi gozd in med naselji vedno pogosteje manjka zeleni pas, ki bi pomenil ločnico med naselji in naravo. Po drugi strani tudi ljudje vdiramo v naravo veliko bolj, kot je treba, in živalim kratimo njihov prostor in mir. Šport ni več dovolj, tudi živeti hočemo sredi gozda. Ne poznamo pravil vedenja v gozdu in ne ravnamo samozaščitno, tako da bi z govorom, žvižganjem in podobnim opozarjali nase ter s tem odvrnili živali.
Po državi imamo kupe divjih odlagališč, raznih prostorov za piknike, kjer puščamo smeti, in ker se medved in volk prehranjujeta oportuno, živali navadimo na človeško hrano. V vsej državi nimamo niti enega medvedovarnega smetnjaka. Rejci in kmetovalci so bolj zainteresirani za odškodnine kot za varovanje divjadi, zato so za grozljiva trupla, ki skrbijo g. Pogačnika, odgovorni sami. Varovanje sadovnjakov, čebelnjakov in pašnikov z električno žico in po možnosti s pastirskimi psi bi moralo biti nujen pogoj za izplačilo odškodnine – kjer bi bilo to sploh še potrebno. …
Barbara Kampos – Radio Koper
V občini Ilirska Bistrica zaradi različnih bolezni umre kar 11 odstotkov več ljudi kot je slovensko povprečje. Najbolj so na udaru občani med 30-im in 65-im letom.
V organizaciji Alpe Adria Green so zaradi zaskrbljujočih rezultatov zdravstvene študije prst usmerili v tovarno Lesonit, tam pa študije ne komentirajo in zavračajo kakršno koli krivdo. Foto: Radio Koper/Barbara Kampos
Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal.
1.
AAG zahteva umik osnutka Uredbe.
Onesnaženje zemlje ne bo manjše Brane Piano – Delo sre, 03.08.2016, 18:00 Celjska kotlina Foto: Brane Piano VIDEO – SLOVENSKA KRONIKA RTV – UREDBA O STANJU TAL RAZBURJA …….
Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu je 12. aprila 2016 potekalo glasovanje o resoluciji o pridržku EP za podaljšanje uporabe herbicida glifosata v kmetijske namene. Z glasovanjem so evropski poslanci izrazili pomisleke do predloga Evropske komisije (EK) o podaljšanju obdobja uporabe herbicida glifosata v EU za 15 let, ki ga je EK pripravila na podlagi znanstvenih priporočil Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Obdobje dovoljene uporabe glifosata v EU se je namreč zaključilo junija 2016, poslanci pa so večinsko podprli podaljšanje uporabe glifosata za 7 let. Med njimi so bili tudi Slovenski poslanci saj je samo g.Lojze Peterle glasoval proti podaljšanju.
V mesecu aprilu 2016 smo v AAG prejeli iz Mednarodne pobude civilne družbe, ki je dala pobudo na sodišče v Haagu, da obravnava primer Monsanto in nas povabila, da se ji priključimo. Po tehtnem premisleku smo se v AAG zaradi večje možnosti, da zaščitimo zdravje ljudi in naravo, odločili pridružiti pobudi (ECI), (http://www.monsanto-tribunal.org/signers-organisations/ ). Po mnenju pobude ( ECI) in po mnenju AAG je Monsanto odgovoren za kršitve človekovih pravic, za zločine proti človeštvu, in onesnaževanje okolja. Ugledni sodniki bodo poslušali pričevanja žrtev, in podali svetovalno mnenje po postopkih Meddržavnega sodišča. Obravnava bo na sodišču v Haagu na Nizozemskem potekala med 14. in 16. oktobrom 2016 . Za vse večje število ljudi iz celega sveta je Monsanto danes simbol industrijsko – kemičnega kmetijstva. Ta kemijska intenzivna oblika proizvodnje onesnažuje okolje, pospešuje izgubo biotske raznovrstnosti in močno prispeva k globalnemu segrevanju.
Ministrica ne sliši hidrogeologov Opozorila o umestitvi trase kanalizacije nad vodonosnikom Ljubljansko polje so bila preslišana.Janez Petkovšek
Okoljska ministrica Irena Majcen po podpisu pogodb o vodoskrbi štirih občin iz skladov EU z njihovimi župani in podžupani (od desne proti levi podžupan Logatca Boris Hodnik, Loga-Dragomerja Miran Stanovnik, ministrica Irena Majcen, župan Škofljice Ivan Jordan in župan Brezovice Metod Ropret). Foto: Janez Petkovšek/Delo
Ljubljana – Slovenski člani mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) z deklaracijo pozivajo ministrstvo, naj izvede presojo vplivov umestitve ogromnega kanalizacijskega cevovoda prek prispevnega območja vodarne Kleče, ki po njihovem mnenju ogroža najpomembnejše ljubljansko črpališče pitne vode. Ministrica jih bo tudi tokrat preslišala.
»Predloga, naj Arso še enkrat prouči svojo odločitev, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja za načrtovano gradnjo povezovalnega kanala C0 nad vodonosnikom Ljubljanskega polja, ne podpiram,« je za Delo povedala ministrica za okolje Irena Majcen, ko smo jo vprašali, kako komentira očitke na račun agencije za okolje, ministrstva za okolje in prostor ter MOL, da z neprimerno traso cevovoda ogrožajo ljubljansko črpališče pitne vode. Hidrologi ne razumejo, kako so pripravljavci 110 milijonov evrov vrednega evropskega kohezijskega projekta, ki poleg ljubljanske vključuje tudi občini Medvode in Vodice, brez temeljite presoje vplivov na okolje lahko ugotovili, da je tveganje za onesnaženje podzemne vode na Ljubljanskem polju, ki zagotavlja pitno vodo 90 odstotkom Ljubljančanov, zanemarljivo. Sami so prepričani, da je mestna kanalizacija zaradi poškodovanih vodov že zdaj eden glavnih virov onesnaževanja tega vira pitne vode. In da bi 4,5 kilometra dolg kanal čez Ljubljansko polje, za katerega velja strogi vodovarstveni režim z oznako VVO II A, predstavljal veliko dodatno obremenitev in nevarnost za večdesetletno onesnaženje vodonosnika s fekalijami in farmacevtskimi sredstvi, ki po kanalih tečejo skupaj z njimi. Majcnova je dejala, da jo preseneča, da je skrb za usodo vodonosnika izražena šele zdaj, saj se projekt pripravlja že več let. Po njenem mnenju so očitki, da je bila stroka pri pripravi projekta odrinjena, neutemeljeni. Tako strokovne podlage kot projekt so namreč pripravljali strokovnjaki. Dodala je še, da so nevarnosti onesnaženja vodnih virov proučili tudi strokovnjaki podjetja Vo-Ka, ki jim gotovo ni v interesu, da bi si z nestrokovnimi projekti ogrozili zajetja pitne vode, ki jih upravljajo. Poleg tega so predvidene tudi zaustavitve sistema v primerih poškodb na kanalih. Obnove postopka zato ne bo.
Mirjam Bezek-Jakše
Na dnevnem redu seje občinskega sveta se je zopet znašla problematika bioplinske in prašičje gnojevke. Po črnomaljski občini se namreč širijo neprijetne vonjave, in kot je dejala županja Mojca Čemas Stjepanovič, se dogaja, da občani zaradi tega kličejo na občino.
Obravnavo preče problematike bodo svetniki nadaljevali jeseni.
Agencija za okolje je 17.11.2015 v ponovljenem postopku Papir servisu zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za zbiranje in sortiranje odpadkov v Vevčah na območju Tiskarne Set. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe lahko razberemo, da se je postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za ureditev sortirnice nenevarnih odpadkov z letno zmogljivostjo 48.750 ton, odstranitev več obstoječih in gradnjo novih nadstreškov na Vevški 52 do zavrnitve vlekel kar poldrugo leto. Vlogo, oddano 24. marca lani, so morali namreč zaradi nepopolnosti večkrat dopolnjevati, prav tako pa je Papir servis vmes spreminjal projekte za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo novih ali rušitev obstoječih objektov, namestitev naprav in pritipoplavnih nasipov. Večkrat je bilo treba popravljati tudi poročilo o vplivih na okolje, ki bi jih imel nanj predviden reciklažni obrat. Precejšnjo vlogo v omenjenem postopku so odigrali tudi zgoraj našteti stranski udeleženci, ki so na vse možne načine skušali preprečiti prihod Papir servisa v industrijsko območje sredi Vevč, ki je sicer že obremenjeno s Tiskarno Set in Papirnico Vevče. S svojimi argumenti, zakaj predelava odpadkov ni primerna, so ARSO skušali prepričati tako po pravni plati kot tudi z javnimi zborovanji oziroma množičnimi protesti pred vhodom v predvideni novi obrat.
Na to odločbo ARSO se je PAPIR SERVIS pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor, ta pa je njihovo pritožbo 11.07.2016 to pritožbo zavrnilo.
Naj spomnimo, da je bila ponovna obravnava na ARSO v kateri je sodelovala kot stranski udeleženec tudi Alpe Adria Green je posledica odločitve Vrhovnega sodišča, ki je zavrglo predlog revizije kot nedovoljenega na podlagi 89. člena zakona o upravnem sporu. Pri tem se je opiralo na svojo upravnosodno prakso v petih podobnih primerih. Povedano drugače, ker je upravno sodišče ugodilo pritožbi Alpe Adria Greena in razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za vevški obrat Papir servisa ter prvostopenjskemu organu naložilo, da v ponovnem postopku znova odloči o izdaji tega dovoljenja, je vrhovno sodišče ugotovilo, da upravni postopek ni končan. ARSO je na zahtevo Papir Servisa razpisal nov postopek za pridobivanje OVD.
V ljubljanskih Vevčah več ne bo smrdelo, sodišče ne dovoli sortiranja odpadkov
Skladno z določili iz ZVO-1 se je v zakonskem roku Alpe Adria Green (AAG) prijavila za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, kot stranski udeleženec, za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega in sicer naprave za obdelavo nevarnih odpadkov, stranki – upravljavcu Podjetje Ekologija d.o.o., Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka.
Organizacija Alpe Adria Green bo kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja za obratovanje naprave zastopala interese članov AAG ter njihovih družinskih članov živečih na tem območju v občini Škofja Loka.
Za vstop v postopek smo se odločili predvsem zaradi vpliva naprave in zbirališča nevarnih odpadkov Ekologija d.o.o., ki bi povzročila preveliko spremembo naravnih in bivalnih vrednot okoliških prebivalcev in jih celo zdravstveno ogrožala. Zbirna mesta za odpadni material te naprave bodo imela neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode,zrak, rastline, živali in ljudi. Pri presoji vplivov na okolje so bili na terenu upoštevani specifična ekologija in lastnosti posameznih živalskih vrst, tip posega v okolje in območje (relief, vodna mreža in klimatske razmere). Negativen vpliv zbirališča naprave Ekologija se bo pokazala v onesnaženosti okoliških potokih. Ogrožene so lahko tako površinske vode in podtalnice, živali kot tudi rastline na področju do koder sega negativen vpliv iz omenjene naprave.
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Comentarios