Ceta in pesticidi: vprašanje pravice Državljanov
V nasprotju s pravom EU, Ceta ne daje nobenega jamstva za dostop do informacij o okolju.
V EU in Kanadi se bo 21. septembra 2017 začel uporabljati trgovinski sporazum (CETA) .
Obveznost EU za varstvo podatkov na podlagi tega sporazuma, je v nasprotju z zakonodajo EU o javnem dostopu do informacij, zlasti v zvezi s pesticidi. Zato bo v EU kmalu prisiljeno izbirati med spoštovanjem CETE in upoštevanjem zakona o dostopu javnosti do informacij o okolju.
Preden se lahko pesticidi tržijo, morajo podjetja izvajati preskuse in študije za oceno njihove varnosti in učinkovitosti, kar pomeni znatno finančno naložbo.Po eni strani, so lahko podatki, pridobljeni iz teh študij dragocena intelektualna lastnina, ki pripada podjetju in so zato predmet varstva in zaupnosti. Toda, po drugi strani pa se lahko pomembno vplivajo tudi na zdravje in okolje. Zaradi teh dejstev bi morala imeti javnost dostop, do teh študij.Prav tako je potrebno, da se omogoči neodvisnim raziskovalcem, da ocenijo veljavnost rezultatov študij – zagotoviti, da so bile študije, opravljene neodvisno, objektivno in pregledno, kot to zahteva uredba za trženje kmetijskih izdelkov.
Na mednarodni ravni, je Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) nihala v svojem stališču o pomenu zaščite lastniških pravic podatkov o izdelkih, vendar pa je pred kratkim spodbudila vlade, da prično uveljavljati “zakonodajo, ki omogoča javni dostop do informacij o nevarnostih pesticidov, medtem ko bi istočasno varovali intelektualno lastnino. ”
Aarhuška konvencija
Čeprav ne obravnava vprašanje preskusov pesticidov neposredno, Aarhuška konvencija – katere podpisnica je tudi EU pa Kanada, ki ni podpisnica Aarhuške konvencije, ne zagotavlja dostop javnosti do informacij za okoljske zadeve. V nasprotju s tem, Ceta ščiti regulativne podatke, povezane s pesticidi in ogroža zakonodajo EU o javnem dostopu do informacij.
Aarhuška konvencija je vključena v zakonodajo EU z uredbo. V skladu z uredbo se šteje da prevlada javni interes za razkritje, če so zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Razloge za zavrnitev pa je potrebno obrazložiti restriktivno.
Ko so NVO zahtevale informacije od Evropske komisije o študijah, predloženih v podporo vlogi za odobritev aktivne glifosata s sestavinami pesticidov, jih je EU Komisija zavrnila z obrazložitvijo, da se zahteva spada med izjeme intelektualne lastnine in jih ni hotela razkriti.Sodišče EU pa je razveljavilo to odločbo in je ugotovilo, da pri razkritju informacij o glifosatu prevlada javni interes, ki prevlada nad interesom varovanja intelektualne lastnine. Tako pravo EU zagotavlja pravico do dostopa do regulatornih podatkov, ki vsebujejo okoljske informacije o pesticidih.
V nasprotju s pravom EU, Ceta ne daje nobenega jamstva za dostop do informacij o okolju, ampak stranke zavezuje varovati zaupne poslovne informacije podjetij, brez izjeme.Skupni razlagalni instrument, ki se izdeluje na splošno o dejavnostih CETA, poudarja tudi pravice strank do varstva podatkov, pri tem pa zamolčijo, da ima javnost pravico dostopa do informacij.To pa je v nasprotju s sporazumom TRIPS Svetovne trgovinske organizacije, ki omogoča razkritje podatkov “kadar je to potrebno za zaščito javnosti,” kot tudi z določbami CETA , ki omogoča razkritje podatkov pri farmacevtski preskusih, da bi zaščitila javnost , podobno izjemo so naredili tudi za pesticide.
konflikti med Kanado in EU
V skladu z zakonodajo EU, lahko za deset let zaščitijo regulatorne podatke za “klasične” pesticide, medtem ko se podatki v zvezi z nizkimi pesticidi tveganja lahko zaščitijo do 13 let, ter podatki za manjšo uporabo pesticidov do 15 let. Uredba EU o pesticidih pa izrecno prepoveduje obdobja varstva podatkov, ki presegajo te omejitve.
CETA sporazum, pa zahteva, da stranke zaščitijo podatke v zvezi s preskusi in študijami o pesticidih “najmanj 10 let” in ne zagotavlja zgornjo mejo števila let, podatki so tako lahko zaščiteni trajno. Kanada lahko tako po sporazumu CETA, zaščiti regulativne podatke za nedoločen čas, medtem ko je treba podatke v EU , v vseh primerih objaviti po 15 letih.
Zaradi ne razkritja podatkov koliko ostankov pesticidov je v uvoženi hrani iz Kanade bo ogroženo zdravje evropskih državljanov, saj ne bodo seznanjeni z tveganji uživanja te uvožene hrane iz Kanade.
Comments