Celje: zaradi onesnaženosti zemlje beležijo največ rakavih obolenj v državi
Avtorji: VIDEO: Planet TV, Nataša Repovž
Celje, tretje največje slovensko mesto s skoraj 40 tisoč prebivalci je zgrajeno na zemlji, ki je polna nevarnih ostankov težke industrije. Na območju v katerega danes ne bi zasadili niti lopate, stojijo naselja in vrtci s svojimi igrišči in zelenjavnimi vrtovi. Prejšnja ministrica za okolje Irena Majcen je vedela vse, a ni storila nič. Tudi na občini si že dvajset let zatiskajo oči, pravijo v civilni iniciativi. In se sprašujejo, zakaj nihče ne govori, da je rakavih obolenj v Celju več kot drugje po Sloveniji.
Aktualni minister okolje in prostor Simon Zajc sicer obljublja pomoč pri sanaciji, a začeli niso še niti s prvimi malimi koraki. Kot so poročali v današnji oddaji Planet 18 je celjsko okolje zastrupljeno s kadmijem, arzenom, kromom, nikljem, svincem in titanom. Onesnažen pa ni le zrak, temveč tudi vrtnine.
Domačini se onesnaženja v naselju Selce zavedajo. Tu je večina zemlje onesnažene okoli ali celo čez kritično mejo s kadmijem.
Politiki naj ne spijo in čakajo
Celjske oblasti, okoljsko ministrstvo in zdravstvene inštitucije – vsi pristojni vedo, kako zastrupljena je celjska kotlina, razlaga Franc Lobnik, profesor na Biotehniški fakulteti, zgane se pa nihče. “Občina bi morala z domačini narediti več posvetov, jim odkrito povedati, kako nameravajo ukrepati, ne pa samo obljubljat. Počasi bi morali ozaveščati domačine.” pojasnjuje.
Nekdanja okoljska ministrica Irena Majcen je bolj malo postorila za reševanje okoljskega problema, ki pesti celjsko kotlino
Do nekdanje in aktualne politike je kritičen tudi Tomaž Ogrin iz Inštituta Jožef Štefan ter strokovni sodelavec pri UO AAG. Ljudje v Celju pogosteje zbolevajo in umirajo za rakom. Kot pojasnjuje, je register raka, ki velja tudi za objektiven kazalec rakavih obolenj, v Celju bistveno višji, kot v preostali Sloveniji. Rakava obolenja se pojavljajo tudi zaradi vdihavanja onesnaženega zraka.
Zakon o sanaciji celjske kotline je bil aktualen že pod vlado Mira Cerarja, a mu je takratna okoljska ministrica Irena Majcen nasprotovala. Kot razlaga Lobnik, nihče noče ugriznit v to kislo jabolko. “Ko so pripravljali zakon za Celje so se oglasili tudi Jeseničani, Idrija in Zasavje, to pa ni majhen zalogaj,” je za Planet 18 povedal Lobnik.
Tudi Inštitut za varovanje zdravja je leta 2012 izdal dokument v katerem jasno piše, da so nujni higienski ukrepi, s katerimi se lahko zmanjša vnos nevarnih snovi v organizem. In da sta prepovedana pridelava in uživanje lokalno pridelanih vrtnin. Že takrat ni ljudem nihče povedal, da jedo zastrupljeno hrano.
V vseh teh letih so obolenja za rakom v Celju večja od slovenskega povprečja
Na lokaciji odlagališča titanove sadre na Preseniškem, kjer leži okoli 5 milijonov ton titanove sadre, še danes odlagajo nevarne odpadke iz nove cinkarne, ki v okolje spušča produkte, ki obremenjujejo okolje. Problematično je predvsem kontaminirano prašenje. Sistematičnega nadzora nad zemljino, podtalnico, zrakom pa še kar ni. Čeprav stroka vseskozi opozarja, da je čimprejšnja sanacija nujna.
“Če postopoma začeli najbolj kritične dele reševati, bi lahko čez 10 ali 15 let lahko prišli na zeleno vejo,” pojasnjuje Lobnik. Pristojni vedo, ukrepa nihče. Še več prebivalci so iz tovarne zastonj dobivali žlindro, ko so ravnali zemljišča, kar pomeni, da so tudi sami pripomogli k temu onesnaževanju.
Kot pojasnjuje Boris Šuštar iz celjske civilne iniciative se ljudje ne zavedajo, kako velik problem predstavlja onesnaženje v Celju. “Po podatkih dostopnih iz registra raka je do leta 2007 za rakom zbolelo 344 ljudi več od slovenskega povprečja.” Šuštar zato celjskega župana in ministra za okolje poziva naj ukrepajo čim prej.
Comments