Brezimni in brezplodni
Tlačani in knezi: Brezimni in brezplodni
Naj gredo iz svojega javnega organa še v kakšen drug organ … Tudi nas je tam že nekaj.
Če imamo prav ali ne, tlačani ne bomo ničesar dosegli, dokler se bomo anonimno skrivali za svojimi civilnimi družbami in pobudami, za peticijami o vsem in ničemer in za zahtevami po naknadnem zakonodajnem referendumu o včerajšnjem zajtrku kakšnega kneza. Na tem mestu smo že pred časom problematizirali netransparentnost delovanja in neprevzemanje odgovornosti izvoljenih funkcionarjev in dosmrtnih uslužbencev v javni upravi, kadar jih o čem konkretnem pobaramo in prosimo za podatke, pa nam ne odgovorijo z imenom, priimkom in službeno funkcijo, temveč se podpišejo z nazivom kakšnega občinskega oddelka za iskanje rudnih bogastev v zastrupljeni zemlji ali s službo komuniciranje z javnostjo. Kakšno komuniciranje z javnostjo pa je to? Kje državne in občinske nameščence učijo, da se skrivajo za organom? Naj gredo iz svojega javnega organa še v kakšen drug organ … Tudi nas je tam že nekaj. Ampak knežje anonimnosti, brezimnosti, če lepše povemo, smo se nalezli tudi tlačani. Brezimne uradne prakse se resda ne poslužujejo povsod v javni upravi, ponekod se znajo tudi podpisati, nam urediti pogovor s konkretno odgovorno in pristojno osebo … In tudi nekatere tlačanske civilne pobude se znajo primerno obnašati, torej komunicirati z javnostjo, kakor bi temu rekli v marketingu. Lep primer, čeprav je zato že dolgo trn v knežji peti, je Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja in član AAG. Prav zato, ker vsi vemo, kdo je in koga zastopa, je ta civilna iniciativa že veliko dosegla. Z njo se pogovarjajo v evropski komisiji, zaradi nje je morala knežja občina sanirati svoje gradbišče v Stari Cinkarni in mora zdaj država sanirati še črno odlagališče v Bukovžlaku. Malce nerodno, a bolj zaradi njihovega zelenega entuziazma kakor iz kakšne preračunljivosti se javno pojavlja tudi četverica iz pobude za Drevesni park v celjskem Medlogu … Ti iniciativi pa sta že tudi skoraj vse …
Že za Civilno iniciativo Braslovče, ki ducat let nasprotuje hitri cesti čez braslovška polja, je težko ugotoviti, za koga gre. Včasih jih na kakšnem protestu opazimo in prepoznamo, a ko jih skušamo poiskati, jih ne najdemo. V najboljšem primeru dobimo pošto, podpisano s CIB. A oni že vedo. V medijih se ne želijo izpostavljati, tudi slikali se ne bi … Podobna je reč s svežo Civilno iniciativo Velenje, ki nasprotuje azilnemu domu v Velenju. Le stežka smo razvozlali, da za njo stojijo funkcionarji velenjske SDS in SLS. Zdaj so celo od notranje ministrice zahtevali vpogled v pogodbo o najemu Vegradovega samskega doma kar s podpisom CIV. Le kako naj jih državni uradniki vzamejo v uradni postopek, če pa se niti podpisati nočejo? Dokler se bomo tlačani skrivali za anonimnostjo svojih civilnih pobud, s katerimi želimo dokazati svoj prav, doseči popravo kakšne krivice, preprečiti sprejetje škodljive odločitve ali vsiliti dobro rešitev, dokler se bomo na spletnih forumih podpisovali s psevdonimi, dotlej ne bomo veliko dosegli. Uveljavitev interesa ali zgolj izraz mnenja zahtevata našo osebno izpostavljenost. Tole podpišem.
Коментарі