Bodo nevarni pesticidi spet pobijali čebele?

Anton Komat ( strokovni sodelavec AAG): »Dovolj bo že, da EU odločitev prepusti posameznim državam, in bodo ti strupi pri nas avtomatično spet dovoljeni.«

Čebelam v Sloveniji je šlo zadnja leta na bolje. V veliki meri zato, ker so okoljevarstveniki in čebelarji leta 2011 dosegli prepoved uporabe neonikotinoidov, za čebele smrtonosnih pesticidov. Odtlej pri nas ne beležimo več množičnih pomorov čebel.

Ravno ko so si nas druge evropske države vzele za zgled, pa je z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priletel predlog, da bi preklicali nacionalno odredbo, ki prepoveduje uporabo zloglasnih pesticidov. Kako, prosim?!

Na ministrstvu sicer pojasnjujejo, da sedaj, ko je prepoved neonikotinoidov preklicana na ravni celotne Evropske unije, ne vidijo več razloga za tovrstno odredbo na nacionalni ravni. A se z njimi nikakor ne strinjajo okoljevarstveniki in čebelarji, ki menijo, da bi prepoved na nacionalni ravni še naprej služila kot varovalo, če si Evropa slučajno premisli in svojo odločitev prekliče. Ne pozabimo, da govorimo o res nevarnih pesticidih.

Ko pridejo čebele v stik z njimi, je smrt neizogibna

»Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu – toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin tudi neonikotinoidi učinkujejo na živčni sistem. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih,« je že pred več kot dvema desetletjema opozorila profesorica in aktivistka za družbeno pravičnost Margo Okazawa. V Sloveniji se je med neonikotinoidi pred prepovedjo največ uporabljal pripravek Gaucho z aktivno substanco imidakloprid. Od leta 1991 ga proizvaja Bayer CropScience in je eden od najbolje prodajanih insekticidov na svetu. Drug, sorodni izdelek, sliši na ime Poncho, v njem pa se skriva aktivna substanca klotianidin. »Začetek trženja imidakloprida in klotianidina se ujema s pojavom izginjanja čebel v številnih evropskih in ameriških državah. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo katastrofalne vplive neonikotinoidov na čebele,« pravi Vlado Auguštin, čebelar in svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi, ki je učinke neonikotinoidov zelo dobro raziskal. »Čeprav proizvajalec neonikotinoidov Bayer CropScience zatrjuje, da čebele v normalnih razmerah ne morejo priti v stik s snovjo, vsaj ne do te mere, da bi zanje bila strupena ali smrtonosno nevarna, dogajanje v Sloveniji pred prepovedjo, ko so čebele množično umirale na širšem območju Domžal, demantira to trditev. Po uradni predstavitvi rezultatov pomorov na tem območju je bilo jasno, da je bil vzrok za pomor čebel prašenje zaščitenega semena koruze ob setvi,« se spominja Auguštin. Ravno pomori, ki jih omenja, so spodbudili prizadevanje strokovnjakov, da se uporaba neonikotinoidov v Sloveniji prepove. To jim je leta 2011 tudi uspelo, eden od pobudnikov prepovedi pa je bil okoljevarstvenik Anton Komat.

Ravno ko so si nas druge evropske države vzele za zgled, pa je z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priletel predlog, da bi preklicali nacionalno odredbo, ki prepoveduje uporabo zloglasnih pesticidov.

Anton Komat pojasnjuje, da so neonikotinoidi sistemski insekticidi, kar pomeni, da je strupena celotna rastlina, četudi je tretirano le njeno seme. »Poseben problem je, ker so v cvetovih koncentracije teh strupov vsaj petkrat večje kot v drugih delih tretiranih rastlin. Zaradi tega so prizadeti predvsem opraševalci, najbolj seveda čebele. Pri teh pa niso usodne le akutne toksične koncentracije, torej smrtni odmerki, ampak že izjemno nizke koncentracije teh strupov povzročajo hude motnje olfaktorne memorije, padec imunskega sistema, zmedeno vedenje in razpad zapletenega sistema komunikacije med osebki čebelje družine. Posledice so dramatične: oslabljene družine zaradi pomanjkanja hrane, pojav bolezni in parazitov ter množično umiranje družin,« opisuje. In kako nekdo, ki je pred slabim desetletjem pomagal doseči prepoved tega pogubnega pesticida na slovenskih tleh, komentira nedavni predlog ministrstva za kmetijstvo? »Glede na katastrofalno protinaravno vedenje sedanje vlade je umik naše uredbe, ki določa prepoved rabe neonikotinoidov za tretiranje semen iz leta 2011, najmanj sumljivo dejanje, kajti nikoli se ne ve, kdaj bo korporacija, proizvajalka teh strupov, zlobirala spremembo zakonodaje EU. Dovolj bo že, da EU prepusti odločitev posameznim državam, in bodo ti strupi pri nas avtomatično spet dovoljeni,« opozarja.

V Evropi so že pritiski

Na Čebelarski zvezi odločno protestirajo proti preklicu obstoječe uredbe o prepovedi neonikotinoidov. »Kot kaže, se v Evropi pripravlja sprememba na področju varovanja čebel. Fitofarmacevtski lobiji zahtevajo sprostitev določenih škodljivih sredstev. V Sloveniji imamo odredbo, ki pa jo iz meni nerazumljivih razlogov ministrstvo za kmetijstvo ne podaljša in s tem popušča pri varovanju čebel EU in drugim, namesto da bi kot čebelarska država poskrbeli sami zase. V Evropi petnajst držav pritiska na odločevalce za manj stroge ukrepe, pri čemer so celo zelo konkretno zapisali, da 20-odstotna umrljivost čebel ni noben problem. To je katastrofa! Slovenija je bila prva v Evropi, ki je zaščitila čebele, zdaj ji sledi tudi Evropska unija, pri čemer pa nikakor ne razumem, zakaj Slovenija ne podaljša odredbe, saj bomo sicer odvisni od Evropske unije. Da na ministrstvu ne želijo podaljšati odredbe, se mi zdi sumljivo in nerazumljivo. Namesto da bi tisto, kar imamo in s čimer smo lahko zgled drugim državam, ohranjali, se sklicujemo na neko evropsko zakonodajo, za katero vemo, kako hitro se spreminja. Upam, da slovenska javnost dobro razume, kaj pomeni zelena in cvetoča Slovenija, kaj za ljudi pomeni zdravo okolje. Če je čebelam težko, kako bo šele ljudem. Čebele so prvi pokazatelj čistosti okolja, saj so zelo občutljive. A ne gre samo za čebele, gre za to, ali bomo tvegali in dovolili možnost zastrupljanja našega okolja in naše podtalnice. Verjamem, da smo Slovenci toliko ozaveščeni, da si želimo živeti v čistem in zelenem okolju, za katero so čebele predpogoj,« pa je povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze. Slovenska odredba je edina varovalka, da našega trga ob morebitni spremembi evropske zakonodaje ne bodo ponovno preplavili pripravki z neonikotinoidi. Na tako dobri poti smo, zakaj bi sedaj skrenili z nje?

Odziv ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na opozarjanja v medijih

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da na odboru Evropske komisije za fitofarmacevtska sredstva ne poteka razprava o znižanju standardov zaščite čebel in opraševalcev. »V kolikor bi se na dnevni red EK kadarkoli v prihodnosti uvrstila razprava o znižanju standardov, bo Slovenija dala jasen apel, da se standardi za zaščito ne smejo zniževati, in ne bo podprla nobene odločitve, ki bi bila kakorkoli povezana z znižanjem standardov zaščite čebel. Slovenija je mnenja, da je najprimernejši pristop tisti, ki upošteva, da je obseg učinka pesticidov na velikost čebelje kolonije sprejemljiv, če ostane v območju, določenem na podlagi pričakovane naravne spremenljivosti v naravnih pogojih, torej kolonije ne bodo izpostavljene nobenemu stresorju. Nikakor pa ne gre za nižanje standarda varovanja čebel. Še posebej bi poudarili, da je trditev o sprejemljivem tveganju v velikosti 20 % neresnična. Slovenija je prepričana, da prepovedana FFS ne bodo nikoli več dovoljena; glede na to, da so se v zadnjih 30ih letih izjemno zmanjšalo število dovoljenj oziroma prepovedala uporaba FFS, se bo v prihodnosti kvečjemu še zmanjšalo število dovoljenih FFS,« še dodajajo.

Lara Jelen / Revija Zarja Jana