Alpe Adria Green je na ARSO poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje OVD “Povečanje zmog
Alpe Adria Green je na Agencijo Republike Slovenije za okolje 21.02.2018 poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg: Povečanje zmoglivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., REČE
Glavne pripombe AAG na osnutek okoljevarstvenega soglasja
1. AAG pozdravlja namero Albaugh TKI d.o.o., da opusti proizvodnjo insekticidov in biocidov. Vendar pa odločno nasprotuje povečanju proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev iz 5.000 ton na leto na skupaj 31.604 tone na leto, torej odstavku I. v OOVS. Obenem AAG tudi odločno nasprotuje proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev na osnovi glifosata v vseh oblikah. Poudarjamo, da so glifosat in pripravki na njegovi osnovi sporna sredstva za uporabo v kmetijstvu in drugje.
2. Možno škodljivost glifosata in njegovih pripravkov poudarjajo tudi v Evropski uniji, ki je načelno dovolila njegovo uporabo le še za pet let.
Februarja 2018 je bil v evropskem parlamentu ustanovljen odbor za proučitev škodljivosti pesticidov za ljudi in okolje. Podajamo povezavi na vsebine, ki jih AAG privzema in uporablja v tej situaciji načelo previdnosti po ZVO-1 za utemeljitev našega nasprotovanja tej povečani proizvodnji. V prihodnosti bo prišlo zelo verjetno do ukinitve proizvodnje in uporabe glifosata v Sloveniji ter bistvenem zmanjšanju kemikalij za uporabo na kmetijskih površinah. Slovenija je majhna in se onesnaževanje s kemikalijami bistveno bolj pozna. Eden od dokazov je tako onesnaženje Apaškega polja, da je postala pitna voda problematična.
3. Nadalje, OOVS v svojih odstavkih od I do IV izpušča med pogoji za obratovanje varstvo zraka, voda, tal izven območja podjetja. Ne glede na stopnje čiščenja v proizvodnem procesu, je med pogoji za obratovanje potrebno uvesti neodvisen monitoring zraka, voda in tal izven območja podjetja, saj gre za priključke na javni sistem (na primer omenjeno na strani 9 OOVS glede odpadnih voda – torej še en razlog, da vpliv proizvodnje ni omejen na prostor znotraj ograje) ali pa morebiten onesnažen zrak zaradi dinamike ozračja preide območje znotraj firme.
4. Tako nadzorno (monitoring) skupino predlagamo tudi za obstoječo proizvodnjo firme Albaugh TKI d.o.o, vključno in pod nujno tudi za sežigalnico in biodizel, saj sta obe dejavnosti omenjeni v OOVS.
5. V OOVS je pri varstvu zraka izpuščen smrad. Ne glede na to, da v Sloveniji nimamo predpisov za smrad, je med pripombami krajanov opozorilo, da je smrad tudi prisoten izven ograje območja firme.
6. V OOVS je v točki 2.4. varstvo pred okoljskimi in drugimi nesrečami izpuščen pogoj, da mora biti v firmi prisotno 24 urno fizično varovanje z osebami, ki so usposobljene za gašenje požarov. Tako varovanje je sicer pohvalno omenjeno v gradivu za OOVS, vendar je nerazumljivo, da tako pomembnega pogoja ni med členi OOVS. To je še posebej nerazumljivo, ker smo lani doživeli tri res velike in strupene požare v Sloveniji, za katere je značilno, da firme niso imele 24 urnega fizičnega varovanja prostorov po zaključku delovnega časa. Izkazalo se je, da je elektronika brez fizične prisotnosti oseb, ki lahko posredujejo v eni do dveh minutah, kar je za preprečitev večjega požara ključno, premalo, saj je količina gorljivih snovi velika tudi v tej proizvodnji.
7. Z ozirom na območje varovanja pitne vode, na katerem se nahaja obrat, je nujno v OOVS tudi na področju kontrole podtalnice in vseh iztokov iz proizvodnje uvesti med pogoji neodvisno zunanjo kontrolo, kot je to omenjeno v naši točki 3.
8. Iz navedenih členov prostorskih aktov občine Rače-Fram (OPN) ne izhaja, da je količinsko taka proizvodnja dovoljena, saj znatno presega doslej dovoljene količine. Tako, da OPN ne moremo smatrati za osnovo za dovoljenje tako povečane proizvodnje. Še posebej v OPN ni omembe sežigalnice.
9. Pri navajanju sežigalnice kot elementa tehnologije proizvodnje in obravnave odpadkov je omenjena enaka količina odpadkov kot doslej. Smatramo, da to ne pomeni, da sežigalnici ni potrebno postaviti pogojev za obratovanje, kar je izpuščeno iz OOVS in se s tem ne strinjamo. Omenjeno je, da se prevzemajo tudi odpadki od drugod in da gre za zelo velike količine. Sežigalnica je povsem brez nadzora civilne družbe in predlagamo tudi zanjo neodvisno nadzorno skupino ter podroben pregled, kaj in koliko se sežiga. To je potrebno že za tekoče obratovanje.
10. V OOVS tudi manjka omemba enote biodizel pa tudi sicer ni jasno v kakšni povezavi sta biodizel in fitofarmacevtska sredstva, kajti v gradivu najdemo tudi omembo biodizla, v OOVS ga pa ni.
Kljub onesnaženju nameravajo širiti proizvodnjo
Andreja Kutin Lednik – Večer
Skoraj petkratno povečanje proizvodnje načrtuje Albaugh v Račah, a krajane skrbi dosednja proizvodnja, predvsem pa sežigalnica nevarnih odpadkov. Onesnaženje je že, pravijo na agenciji za okolje.
Deklaracije z napisi: Clomazone, okolju nevarna substanca, Embalaža, ki vsebuje nevarne odpadke, Zdravju škodlj ivo so tisto, kar namesto zvončkov cveti v bližini sežigalnice nevarnih odpadkov Albaugh v Račah. Pa sprehajalcev ni malo, ob našem jutranjem obhodu na delovni dan jih je bilo razmeroma veliko. Razumljivo, Krajinski park Rački ribniki je naravna znamenitost. Tovarna pač sodi zraven. Le nekaj metrov stran.
Še do 19. februarja je na ogled dokumentacija o načrtovanem povečanju proizvodnje v nekdanji tovarni Pinus, sedaj Albaugh Rače, kjer nameravajo občutno povečati proizvodnjo herbicidov na osnovi glifosata, ki je pravkar pridobil petletno podaljšanje dovoljenja uporabe v EU. A mora Albaugh za širitev proizvodnje najprej pridobiti okoljevarstveno soglasje. Datum je tudi skrajni rok za morebitne pripombe, vprašanja in zaprosilo za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja kot stranski udeleženec. Kot vse kaže, za ta korak med občani ni prav veliko zanimanja, kljub temu da podrobnejši pregled poročila o vplivih na okolje, ki ga je za Albaugh izdelalo podjetje Ekosfera iz Loža, razkrije, da gre za precej velike spremembe v industrijskem kompleksu s pripadajočo sežigalnico nevarnih odpadkov v središču Rač.
IGOR NAPAST Račani so že sedaj zaskrbljeni zaradi sežigalnice, sedaj pa namerava Albaugh v nekdanji tovarni Pinus občutno povečati proizvodnjo herbicidov na osnovi glifosata.
Okolica onesnažena z živim srebrom in glifosatom
Čeprav poročilo zagotavlja, da bo proizvodnja skrbno nadzorovana, dosedanji podatki kažejo, da je okolica podjetja že čezmerno obremenjena. Natančneje – v potoku ob industrijskem kompleksu, ki vodi do nekaj metrov oddaljene občinske čistilne naprave, je preveč živega srebra in glifosata, s kemikalijami pa je preobremenjena tudi voda v čistilni napravi.
Zanimivo je, da na iztokih industrijskih odpadnih vod, kjer monitoring štirikrat letno izvaja Eurofins Erico po naročilu podjetja, povišane vrednosti živega srebra niso zabeležene, nekaj metrov stran pa so v meritvah, ki jih izvaja občina, zaznane čezmerne vrednosti. “Iz zadnjega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za leto 2016 za podjetje Albaugh TKI je razbrati, da naprava na iztokih industrijskih odpadnih vod ne obremenjuje okolja čezmerno. Vendar pa je naslovni organ (Arso, op. p.) seznanjen s čezmernim obremenjevanjem okolja čistilne naprave Rače,” poročajo na Agenciji RS za okolje (Arso), kjer bodo preučili ustreznost odvajanja voda iz proizvodnje herbicidov in sežigalnice nevarnih odpadkov, Albaugh pa bodo “ustrezno pozvali k izjasnitvi vloge”. Nadalje na agenciji za okolje zapišejo: “Za čistilno napravo Rače ugotavljamo čezmernost za amonijev dušik, presežene so tudi nerazstopljene snovi, izvajajo tudi premalo meritev glede na čezmernost.” Kako je torej možno, da meritve na iztokih iz tovarne ne kažejo preseganj, nekaj metrov nižje pa so vrednosti presežene?
IGOR NAPAST Na iztokih industrijskih odpadnih vod ni povišanih vrednosti, nekaj stran pa so v meritvah, ki jih izvaja občina, zaznane čezmerne vrednosti živega srebra in glifosata.
Naj spomnimo, gre za biološko čistilno napravo, ki teh snovi ne odstrani, ampak je namenjena čiščenju komunalne vode pretežno iz gospodinjstev, neuradno pa smo izvedeli, da naprava sploh ne deluje pravilno. Povrh tega industrijski kompleks s čistilno napravo stoji na vodovarstvenem območju tretje kategorije, vode iz čistilne naprave pa se izlivajo v Račke ribnike, ki so varovano območje, saj so del Krajinskega parka Rački ribniki.
Iz dokumentacije izhaja, da se bo za 30 odstotkov povečal promet na cesti skozi središče Rač, enako ostaja dovoljenje za črpanje vode iz lastne vrtine, ki omogoča črpanje 80 tisoč kubikov vode letno, količina odpadnih voda se bo povečala le za dodatne komunalne vode, torej vodo, ki jo bodo uporabljali delavci za osebno higieno, pravijo v Albaughu, kjer navajajo še, da bodo “manjši del odpadne vode, ki nastaja pri proizvodnji tekočih herbicidov, odstranjevali v lastni sežigalnici in ne bo odtekala v okolje”.
Krajane skrbi sežigalnica
Zdi se, da krajani Rač mirno in tiho spremljajo in sprejemajo načrtovano povečanje proizvodnje sredi kraja. Navajeni so živeti s proizvodnjo in sežigalnico. Od nekdaj je tovarna tiho in grenko-sladko sprejeta. Verjetno tudi zaradi ljudi, ki imajo tam službo. Nekateri pa so še pripravljeni kaj na glas povedati. Skrbi, zelo skrbi bližnjo stanovalko Matejo Pigner Perko. “Vonja se vsako jutro. Zjutraj, ko se vrnem iz nočne okrog petih, pol šestih, se iz njihovega dimnika kadi belo siv dim,” pravi Pigner Perkova, ki jo skrbita tako sežigalnica kot proizvodnja, ampak če postavi to dvoje na tehtnico, jo bolj skrbi sežigalnica. “Proizvodnja vseeno poteka za zaprtimi vrati, verjetno nekontroliranega uhajanja v ozračje ni. Če se je do sedaj tam sežigalo 300 tisoč ton nevarnih odpadkov mesečno in če mislijo še to dodatno povečati, me skrbi, zelo. To vdihavamo, to se odlaga na rastline, na zemljo,” pojasnjuje. Meni še, da bi župan Branko Ledinek moral bolj prisluhniti krajanom in njihovim strahovom, a dvomi, da se bo to zgodilo, ker ima občina od Albaugha tudi ekonomsko korist in ker so ljudje premalo aktivni. “Župan Miklavža je bil zaradi Magne bolj pod pritiskom krajanov, kot je naš župan zaradi Albaugha, ki ga nihče ne obremenjuje z onesnaževanjem okolja in je stanje pač tako, kot je.”
Ekološka iniciativa Rače molči, ker se pogaja V Ekološki iniciativi Rače, kjer sicer že dolgo spremljajo delovanje in vpliv proizvodnje pesticidov v Račah na okolje, se zaradi dogovorov s podjetjem niso odločili za odziv, so pa podjetju Abaugh že ob nakupu Pinusa postavili pet zahtev, ki pa do danes niso bile uresničene. Med drugim jih tako kot mnoge krajane pa tudi župana moti omejevanje vplivnega območja zgolj na lokacijo obrata. Ne le zaradi tega, ker je vplive tovarne čutiti širše, ampak tudi zato, ker v upravnih postopkih tako krajani kot iniciativa in občina nimajo možnosti sodelovati. Kdaj se lahko torej vplivno območje industrijskega objekta, ki ga je v vlogi določil Albaugh, spremeni? “Če zainteresirana javnost dvomi ali nasprotuje območju vpliva, kot je opredeljeno v poročilu o vplivih na okolje, bi morala predložiti nov elaborat ali strokovno oceno, s katero bi oporekala opredelitvi območja vpliva,” odgovarjajo na Arsu.
“Pitna voda je od vseh”
Čeprav je Albaugh v vlogi za okoljevarstveno soglasje zapisal, da se vplivno območje tovarne konča pri ograji, pa se s tem ustanovitelj Ekološke iniciative Rače, ki sicer v njej ni več aktiven, Marjan Lah, ne strinja. “Vpliv pri takem povečanju proizvodnje ni le do ograje. Če pogledamo samo vodo. S takšnim petkratnim povečanjem proizvodnje se bo zagotovo povečala poraba vode. To je tudi vpliv na okolje. Kaj pa zrak in vse drugo?” se sprašuje Lah in doda, da so se v preteklosti glede onesnaževanja vedno izgovarjali na druge in prelagali odgovornost, “niso pa nikoli privolili v javni monitoring”. Pričakuje pa, da če je vse transparentno in po pravilih, da je takšna tovarna sredi urbanega okolja navzven odprta občanom: “Če nič drugega, bi mesečno v občinskih novicah analize objavljali. To je najmanj, kar lahko pričakujemo in bi tudi pomirilo strahove ljudi. Vprašanje pa je, kako bi to vplivalo na ostalo gospodarstvo, saj se tudi precej gradi v občini.”
“To vdihavamo, to se odlaga na rastline, na zemljo”
V vlogi Albaugh zapiše, da ima svojo vrtino za vodo, a Lah to prej vidi kot slabost kakor prednost: “To je podtalnica. To je pitna voda vseh nas. Toliko slabše, ker imajo svojo vrtino, ker sploh ne bomo imeli možnosti vpogledati, kolikšna je dejanska poraba.” Prepričan je, da bo enkrat treba na tehtnico postaviti, ali ta delovna mesta in industrija res prispevajo toliko občini, da je treba vzeti v zakup tudi kolateralno škodo, povzročeno okolju in zdravju. Opaža še, da se iz dimnika sežigalnice vali dim podnevi in ponoči.
Zaradi načrtovanega povečanja proizvodnje bo na cesti od avtocestnega izvoza do tovarne po Ljubljanski cesti, čez železniški prehod, letno peljalo več kot 4000 vozil. To je državna cesta in ni v najboljšem stanju. Obnovljena je bila pred 18 leti, se spominja Anton Bergauer, nekdanji minister za promet in zveze in prvi župan občine. Bergauer zato pričakuje, da bosta kakšno besedo rekla tudi Direkcija RS za ceste in ministrstvo za promet, saj je cesta njihova: “Vsekakor se morata oglasiti in imeti besedo pri tem dovoljenju. Cesta je po toliko letih in gostem prometu iz gramoznice potrebna vsaj preplastitve, če že drugega ne. Verjetno bi morali opraviti tudi kakšne meritve, ali je cesta dovolj široka, in postaviti dodatno signalizacijo in varnostne ukrepe.” Čeprav zaupa, da so v procesu proizvodnje lahko uporabljene najsodobnejše tehnologije, pa še doda, da bi “morali zahtevati podoben zaprti sistem, kot ga ima dunajska sežigalnica. To bi bil približek stopnji varnosti, kot si jo ljudje želijo in si jo zaslužijo.”
Commentaires