AAG vložila tožbo na Upravo Sodišče na Odlok Vlade RS o ukrepu odzema osebkov rjavega medveda in vol
Kljub številnim pripombam na osnutek Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 s strani NVO je Vlada v četrtek 15.11.2018 sprejela predlog in izdala odlok, v katerem je v enem letu predvidela odvzem 200 rjavih medvedov iz okolja. Za odstrel je v odloku predvidenih 175 medvedov, kar je do zdaj največ, dodatnih 25 je predvidenih zaradi izgub, kot so povoz in druge oblike smrtnosti. V AAG in tudi v nekaterih drugih NVO se s to uredbo ne strinjamo zato smo 19.12.2018 vložili tožbo na Upravno Sodišče RS.
Vlada RS je na podlagi 81. člena ZON sprejela Uredbo, ki ureja tudi ukrepe za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja tistih živalskih vrst, ki so v interesu Evropske unije (3. odstavek 1. člena), v skladu z Direktivo o habitatih. Izjeme iz 16. člena Direktive so prenesene s 7. členom Uredbe in ena od izjem je možnost selektivnega in omejenega odvzema živali. Odlok je izdan na podlagi 7.a člena Uredbe, po katerem lahko ukrep odvzema živali iz narave sprejme tudi Vlada RS z odlokom, v primeru 7. alineje 1. odstavka 7. člena, če se ta ukrep izvede na podlagi strokovnega mnenja iz 8. člena Uredbe ter ob upoštevanju usmeritev iz morebitne strategije, akcijskega načrta ali drugega programskega dokumenta. Po 7. alineji 1. odstavka 7. člena Uredbe je, ne glede na prepovedi iz 5. člena Uredbe, možno dovoliti selektiven in omejen odvzem osebkov živalskih vrst iz 5. člena Uredbe, če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje od popolnega zavarovanja ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij.
Odlok Vlade RS o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019, sprejet 22.11.2018, temelji na Strokovnem mnenju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) za odvzem velikih zveri iz narave in Pisnem stališču Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). V Odloku je v načrtovanem obdobju predvidena usmrtitev 200 medvedov, od tega 175 medvedov z odstrelom in 25 zaradi izgub (povoz in druge oblike smrtnosti).
Društvo Alpe Adria Green je bilo z Odlokom, ki je predmet te tožbe, seznanjeno dne 23.11.2018 z objavo Odloka v Uradnem listu. Kljub podanim pripombam na osnutek Odloka v postopku javne obravnave sprejemanja zadevnega podzakonskega akta, ki jih je društvo poslalo Ministrstvu za okolje in prostor 30.7.2018 v določenem roku za podajanje pripomb, Ministrstvo za okolje in prostor na te ni odgovorilo in utemeljilo, zakaj je ohranilo predviden odvzem 200 medvedov iz narave, od tega 175 medvedov z odstrelom. Pravici AAG, da sodeluje v postopku sprejemanja pravnega predpisa, ustreza na drugi strani dolžnost organa, ki sprejema predpis, da se s pripombami in predlogi seznani, da jih vsebinsko obravnava ter da se do njih opredeli. To načelo, za katerega je ustavno sodišče že pojasnilo, da predstavlja vsebino 22. člena ustave, mora veljati tudi v postopku sprejemanja predpisov, saj brez tega pravice do sodelovanja ni mogoče uresničevati. Društvu je bila tako kršena pravica do sodelovanja javnosti v postopku sprejemanja predpisa.
Odlok je v nasprotju z 5. in 73. členom Ustave Republike Slovenije, 26. in 81 členom Zakona o ohranjanju narave in 16. členom Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih).
Odlok predstavlja kršitev določb 5. člena URS, ki nalaga državi, da mora skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva. Zakon o ohranjanju narave – ZON v tretjem odstavku. 4. člena med naravne vrednote prišteva tudi živalske vrste. Divje živali pa so tudi naše naravno bogastvo, kot izhaja iz 2. člena Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1, ki nalaga upravljanje z divjadjo na način, da se zagotovi zlasti ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva.
Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/99 v uvodu izpostavlja, da prosto živeče živalstvo pomeni naravno dediščino. Država rabi skladno z 73. členom URS skrbeti za ohranjanje naravne dediščine.
Po Direktivi o habitatih spada rjavi medved med zaščitene vrste, zaradi česar morajo države članice EU vzpostaviti strog režim varstva, za odstopanje od tega pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, ki so bili v pravni red RS preneseni z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Evropska Unija je z Direktivo o habitatih regulirala to področje z namenom, da prepreči izgubo biotske raznolikosti in poskusi ublažiti upade v številčnosti populacij zavarovanih živalskih vrst, do katerih je že prišlo. Direktiva o habitatih in Uredba dopuščata možnosti ubitja oz. usmrtitve, vendar morajo izjeme od stroge zaščite varovanih živalskih vrst temeljiti na legitimni utemeljitvi in biti podprte z dokazi, da je usmrtitev edina možna zadovoljiva rešitev.
V AAG pričakujemo, da bo Upravno Sodišče rasodilo, da se razveljavi Odlok Vlade RS o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019 (Ur. list RS, št. 74/2018 z dne 23.11.2018).
Povezavi:
Dragi prijatelji Alpe Adria Green, gotovo veste, da lahko vsak državljan RS 0,5 % svoje dohodnine nameni za podporo nepridobitnim dobrodelnim organizacijam. Če se za donacijo dohodnine ne odloči, se njegova dohodnina vrne v Proračun RS. Svojo dohodnino lahko namenite tudi Društvu Alpe Adria Green, v katerem že petnajst let delujemo okoljevarstveniki, ki med drugim tudi izobražujemo najmlajše, da bodo znali očuvati….
Comments