AAG se je pritožil na sklep ARSA v primeru SVP AVIO–Škofja Loka
Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je v zakonskem roku, na Ministrstvo za okolje in prostor RS 14.9. 2018 podal zahtevo na Ministrstvo za okolje in prostor RS, za vstop v predhodni postopek z pritožbo zoper sklep ARSO št. 35405-253/2018-7 z dne 29. 8.2017 – lakiranje sestavnih delov plovil, nosilcu nameravanega posega SVP AVIO storitve d.o.o. v Škofji Loki.
Slika je simbolična
V pritožbi AAG zahteva, da Ministrstvo za okolje in prostor, sklep Agencije Republike Slovenije za okolje odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek.
V obrazložitvi smo v AAG navedli:
Uvodoma ugotavljamo, da je Sklep Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Agencije RS za okolje (ARSO), da za nosilca posega SVP AVIO storitve d.o.o. (Nosilec) ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstvenega soglasja (OVS), datiran z datumom 29.8.2017. ARSO pa je Nosilcu poslal poziv k predložitvi podatkov 15.6.2018, kar izhaja iz teksta Sklepa, torej skoraj eno leto kasneje.
Z ozirom na to, da je Nosilec dejansko pričel s proizvodnjo spomladi leta 2017 po pričanju sosednjih organizacij, poziv ARSO pa je sledil šele leto kasneje, datumi igrajo pomembno vlogo in morebitne napake ne toleriramo in je datum potrebno uskladiti z razvojem dogodkov tako, da se izda nov celovit sklep (ne zgolj poprava napake), ta Sklep pa smatramo za neveljavnega in zahtevamo, da se ga prekliče.
Sklep nadalje smatramo za neveljavnega, saj v njem ni dejstva, da je Nosilec skoraj eno leto delal na črno brez dovoljenj, kar so izpovedale priče, z vsem nekontroliranim onesnaževanjem, ki je lahko načelo zdravje ljudi in s tem motilo delovni proces družb in ustanov, ki delujejo v neposredni bližini ter v Srednji poklicni lesarski šoli Škofja Loka z dijaki in učitelji.
Namesto, da bi ARSO izvedel presojo vplivov na okolje, na upravičeno zahtevo neposredno ogroženih, je izdal Sklep, da presoja ni potrebna. S tem je ARSO neupravičeno in kaznivo (potvorba) legaliziral skoraj eno leto proizvodnje brez dovoljenj. V Sklepu namreč ARSO zapiše v več stavkih, da ga Nosilcu izdaja za nameravani poseg. Torej za poseg, ki še ni bil izveden, ampak je nameravan. Zato smatramo Sklep za neveljaven in zahtevamo, da se ga prekliče oziroma odpravi, saj je poseg – izvajanje proizvodnje že bil izveden (približno eno leto prej) in nikakor ni nameravan. Gre za lažno, goljufivo, potvorjeno in kaznivo prikazovanje dejstev. ARSO mora v vsakem aktu ugotoviti, da je izvajanje proizvodnje že bilo začeto pred izdajo kakršnihkoli dovoljenj in zahtevati sankcioniranje nedovoljene proizvodnje (po ZVO-1), obenem z ustavitvijo nedovoljene proizvodnje. V Sklepu ni nobenih tovrstnih informacij. Zaradi potvorjenega opisa v Sklepu zahtevamo odpravo Sklepa.
ARSO je ob zgornjih dejstvih dejansko opravljal predhodni postopek za nazaj, kar pa pomeni kršenje ZVO-1, ki zahteva obravnavo pred posegom in ne po njem.
V predhodnem postopku se obveznost presoje vplivov na okolje ugotavlja v skladu z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (UL RS 51/14; 57/15 in 26/17), v nadaljevanju Uredba.
V Prilogi 1 Uredbe je dejavnost Nosilca uvrščena v C.III.2 (iii) barve in laki. V nadaljevanju dokazujemo, da ta razvrstitev ni pravilna v tem, ker bi morala vsebovati še (iv) elastomeri in druge polimeri in (v) peroksidi. Zato zahtevamo preklic oziroma odpravo Sklepa.
V Prilogi 2 Uredbe pa so podrobnejša merila, s katerimi se določi, ali je za posege v okolje iz Priloge 1 Uredbe treba opraviti presojo vplivov na okolje.
AAG dokazuje v nadaljevanju, da Sklep napačno in zmotno ocenjuje poseg Nosilca po merilih iz Priloge 2 Uredbe, zato ga je treba preklicati oziroma objaviti, da je neveljaven oziroma odpraviti.
Sklep namreč pomanjkljivo navaja kemikalije, ki vstopajo v proces s tem, da navaja komercialna imena kot so na primer gelcoat in skincoat pa trdilna smola. Sklep s tem zavaja, ker ne navaja kemijskih oznak in imen, s tem pa onemogoča AAG, ki zastopa javni interes, preverbo in določitev učinkov kemikalij na zdravje ljudi in stopnje nevarnosti za požar in eksplozije. Sklep tako ne podaja niti MSDS (Materials Safety Data Sheet) oziroma niti ustreznih podatkov evropskih varnostnih opisov uporabljenih kemikalij in materialov.
Primer gelcoat nanosov. Komercialni termin ”gelcoat”ni specificiran po kemikalijah, ki vstopajo v postopek.
Znanih je več formulacij izhodnih kemikalij. Sklep ne vsebuje nobene formulacije, zato zahtevamo preklic Sklepa, saj je iz spletnih podatkov jasno, da gre za izjemno strupene kemikalije, ki so skoraj eno leto uhajale iz nedovoljene proizvodnje, obenem pa še uhajajo po izjavah prič neposrednih sosedov. Podajamo dve povezavi na opise izjemne strupenosti za zdravje ter velike nevarnosti za požar in eksplozije.
Gelcoat namreč vsebuje stiren monomere (priloga), ki so v tekočem stanju in katerih izjemna strupenost je navedena v opisih. Priznanje, da gre za stiren je razvidno tudi iz Sklepa na strani 6, pod alineo Smrad. Ni pa navedeno, da sam stiren monomeri – CAS številka 000100-42-5 (nepolimerizirani stiren in nasploh vsaki monomeri so izjemno strupeni in rakotvorni, posebno za moške) nastopajo v tekočem stanju in jih je potrebno šele utrditi v nanosu. Za utrjevanje pa se uporablja katalizator metil-etil-keton-peroksid (MEKP) CAS številka 1338-23-4 —– > zato tudi C.III.2 (v) peroksidi. Povezava na MEKP:
Sklep ignorira izjemno nevarnost za zdravje in za požar ter eksplozije, ne navaja namreč, katere kemikalije so v postopku in zaradi tega ne zahteva presoje vplivov na okolje. Zato zahtevamo preklic oziroma odpravo Sklepa.
11. Drug primer je komercialni termin ”skincoat”, ki je sicer obrazložen (stran 3 Sklepa) kot sloj umetnih vlaken. Prav umetna vlakna pa spadajo v C.III.2 (iv) elastomeri in drugi polimeri. Zato je utemeljena zahteva, da se mora presoja o vplivih na okolje in OVS nanašati tudi na točko (iv), ki je v Sklepu izpuščena. Namreč, ne gre za formalno izpustitev pač pa so v (iv) snovi, ki so lahko strupene, nevarne in gorljive, a niso naštete po svojih kemijskih imenih on oznakah v varnostnih listih. To je še en razlog za uvedbo presoje o vplivih na okolje. Tudi zato zahtevamo odpravo Sklepa.
12. Naslednji kemijsko neopredeljen termin je ”trdilna smola”. Sklep ne navaja kemijskih terminov, kar je nesprejemljivo, saj na ta način ARSO zaobide ocenjevanje vplivov na okolje, ki je možno samo na osnovi poznavanja snovi po kemijski nomenklaturi. Spet zato zahtevamo odpravo Sklepa.
13. Obremenjevanje okolja in potrebo po presoji vplivov na okolje in zdravje ljudi povzročajo poleg lakiranja tudi mokra laminacija, suha laminacija in vakumska infuzija. Prav tako so prisotne formaldehidne smole in topila, ki dražijo sluznico in dihala in kar tudi občutijo sosedje-mejaši. Prav oni tudi povedo, da se vgrajeni filtri ne uporabljajo, saj sežejo vplivi te proizvodnje po zraku v njihove prostore in pljuča ter sluznice dihal, da je delo ob Nosilcu nevzdržno. Omenjenih postopkov ni nihče preverjal. Šele presoja bi postopke preverjala. Zato zahtevamo presojo in odpravo Sklepa.
V nadaljevanju navajamo nekaj točk, ki terjajo spremembo ocene, kakršna je v Sklepu in sicer v smeri zahteve po presoji vplivov na okolje, ne pa njeno opustitev, kot odloča Sklep.
Priloga 2 Uredbe navaja merila, najprej št.1. Značilnosti posega v okolje.
a) Velikost in zasnova celotnega posega (stran 3 Sklepa). ARSO navaja predhoden opis, za katerega pa smo že utemeljili, da je bistveno pomanjkljiv, saj ne navaja vseh kemikalij v postopku, ki pa spadajo med zdravju nevarne ter požarno in eksplozijsko nevarne.
b) Skupni učinek je povsem napačno naslovljen. Čas trajanja in število kosov sta manj pomembna ali pa sploh ne za presojo vplivov na okolje. Pomembna je poraba strupenih kemikalij, ki pa niso vse naštete niti niso znane njihove količine, kar je ključno za presojo vplivov na okolje.
Nadalje je popolnoma zavajajoče opisano območje ”nameravanega” , beri že izvedenega posega, ko navaja, da ” je locirano v industrijski coni Trata.., kjer obratujejo tudi druge pravne osebe in Srednja poklicna lesarska šola Škofja Loka z dijaki in učitelji.”
Ta navedba bistveno krši merila, posebno 3a., b. in č. (v tem tudi število ljudi, ki bi bili lahko prizadeti !!!), saj ne navede, da obstajajo direktni mejaši, ki so od obrata Nosilca oddaljeni od 0 do 6 metrov !!!
Gre za hudo kršitev meril, kajti zgornji podatek sam po sebi je že dovolj, da bi morala biti izvedena presoja vplivov na okolje, ki po ZVO-1 vsebuje tudi vplive na zdravje ljudi in bi moral biti uveden postopek pridobivanja OVS!
Že samo zaradi tega zahtevamo preklic oziroma odpravo Sklepa.
Presoja mora posebej obravnavati varnost ljudi pred strupenimi kemikalijami, kakor tudi stopnjo ogroženosti zaradi požara in/ali eksplozije.
f) Povezano z b) je tudi merilo tveganje za zdravje ljudi; kjer je navedeno:
”nameravani – (beri že izvedeni) poseg NE predstavlja tveganja za zdravje
ljudi.” Po vseh dosedanjih navedenih AAG argumentih pomeni ta navedba
hudo kršitev meril. Pravilna ocena je, da je tveganje za zdravje ljudi
VELIKO!
Prav bližina in veliko število ljudi pomeni izjemno ogroženost tudi zaradi eksplozije. V alinei e) je to neposredno napisano, ”da je možno, da ob nepazljivosti oziroma neupoštevanju navodil pride do vpliva zaradi eksplozije.”
Ta stavek pa zahteva takojšnjo obravnavo ARSO po kazenskem zakoniku KZ-1, saj prepušča naštete ljudi naključju zaradi nepazljivosti oziroma neupoštevanju navodil, torej človeškemu faktorju, lahko tudi nekvalificiranim in prekarnim delavcem!
Ali ni bila katastrofa v Kemisu zaradi malomarnosti dovolj? ARSO s tem Sklepom v alinei e) dopušča stalen strah in potencialno veliko število žrtev, mrtvih in ranjenih, med bližnjimi sosedi, tudi mladino.
KZ-1 314.člen obravnava povzročitev splošne nevarnosti. Pri tem šteje pod kaznivo dejanje tudi kdor z ”opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi…”. V našem primeru je ARSO s Sklepom o opustitvi izvedbe presoje vplivov na okolje (v katerem so po ZVO-1 tudi vplivi na zdravje ljudi) in opustitvi pridobivanja OVS povzročil nevarnost za življenje ljudi, ki je zdaj odvisno od naključja in človekove pomote pri proizvodnji Nosilca v neposredni bližini ljudi.
Nadalje je ogrožanje življenja ljudi prisotno tudi zaradi naključnih požarov. V Sklepu ni nobene zahteve po 24 urnem fizičnem varovanju, ki ga morata v izmenah zagotavljati najmanj 2 osebi, usposobljeni za gašenje začetnega požara. Nosilec namreč skladišči in uporablja v proizvodnji vrsto močno gorljivih snovi, ki v določeni fazi gorenja tudi lahko eksplodirajo (kot pri Kemisu). ARSOva opustitev presoje vplivov na okolje in zdravje ljudi tudi zaradi teh snovi brez varovanja povzroča nevarnost za življenje ljudi, ki so v neposredni bližini obrata Nosilca.
Iz istega razloga je v točki 3. meril pod alineo Ravnanje z odpadki povsem napačna ocena ARSO o manjši pomembnosti odpadkov. Iz navedbe opisa odpadkov je razvidno, ne samo, da so med njimi nevarni odpadki, ampak tudi močno gorljivi. Še več, med njimi so tudi prepojene čistilne krpe, filtri in drugi podobni odpadki, ki lahko povzročijo samovžig, kot se je zgodil v Kemisu. Tudi zato AAG zahteva odpravo Sklepa. Namreč pomembnost odpadkov je z vidika eksplozijske in požarne varnosti velika in fizično varovanje 24 ur obvezno.
V točki 3. meril pod alineo Eksplozije (stran 6) je opis, ki dopušča veliko ogrožanje življenj bližnjih delavcev, dijakov in profesorjev, kar smo že utemeljili. Tudi zato zahtevamo odpravo Sklepa.
V točki 3. meril pod alineo Smrad je omenjen tudi strupeni stiren. Nesprejemljivo je, da ARSO prepušča omejevanje izpustov stirena in drugih strupenih kemikalij, ki v Sklepu niso navedene pa bi morale biti, neki nedoločeni prihodnosti z obljubo o vgradnji filtrov. Pri tem spet navaja ”nameravani” poseg, ki pa je bil že pred obravnavo v ARSO, izveden.
Kot že omenjeno spadajo med možne kemikalije, ki povzročajo smrad tudi druge.
Še posebej poglavje o smradu zahteva presojo vplivov na okolje in pridobitev OVS, ker velja na področju smradu brezpravna situacija. V Sloveniji nimamo predpisa o smradu. V tej situaciji bi šele v presoji vplivov predpisali primerne metode za določanje smradu. Take metode pa obstajajo. Tudi zato zahtevamo odpravo Sklepa.
Opozarjamo tudi na neupoštevanje gasilnih vod, zaradi katerih je bazen z 2 m3 prostornine premajhen, na kar nas navede primer Kemis, kjer so gasilne vode preplavile projektiran bazen in stekle v okolje ter uničile vse življenje v potoku Tojnica. Šele postopek presoje vplivov na okolje privede do primerne velikosti bazena. Tudi zato zahtevamo presojo vplivov na okolje in odpravo Sklepa.
Comments