AAG SE JE ODZVAL NA DOPIS ARSO V ZVEZI Z INDUSTRIJSKO CONO “LAZE”

07. 04. 2018 smo na ARSO ter druge naslovnike povezane z to zadevo okoljske sanacije industrijske done LAZE poslali odgovor z zvezi z dopisom, ki smo ga prejeli 20.03.2018 iz ARSO. V dopisu smo zapisali:

Na podlagi dopisa Ministrstva za okolje in prostor RS, ki mu je bil odstopljen dopis Generalnega sekretariata Vlade RS zaradi obravnave “»Odprtega pisma Mednarodnega društva za varstvo okolja in narave, Prešernova 26, Jesenice Alpe Adria Green (v nadaljevanju AAG)” z zahtevo za ukrepanje pri zavlačevanju pričetka postopka ugotavljanja nastanka okoljske škode na območju Industrijske cone Laze v Kranju«, ste AAG poslali obvestilo o svojih aktivnostih in bodočih ukrepih.

Navajate, da ste 30. 1. 2015 po uradni dolžnosti pričeli z upravnim postopkom ugotavljanja nastanka okoljske škode na območju Industrijske cone Laze v Kranju in postopek ustavili z obrazložitvijo, da gre za razpršeno onesnaževanje. Ministrstvo je pritožbo AAG zavrnilo, Upravno sodišče RS je tožbi AAG ugodilo in s sodbo opr. št. I U 1652/2015-7 z dne 23. 6. 2016 odpravilo sklep o ustavitvi postopka ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Navajate, da ste v ponovnem postopku 2. 8. 2016 pozvali Inšpektorat RS za okolje in prostor za posredovanje podatkov o inšpekcijskih ugotovitvah. Kot navajate, ste od inšpekcije večkrat pridobili informacije, da subjekti, ki opravljajo dejavnost v Industrijski cone Laze, ne kršijo predpisov in so pod stalnim inšpekcijskim nadzorom.

AAG in Civilna iniciativa za zeleno Stražišče ugotavljata, da v Industrijski coni Laze delujejo:

· Ekorel, d. o. o., ki ima okoljevarstveno dovoljenje Agencije RS za okolje in prostor 35407-1/2012-34 z dne 24. 4. 2015 za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega (IED- -naprave), in to za odstranjevanje nevarnih odpadkov 48,7 t/dan in predelavo odpadkov 25,02 t/dan (skupno 73,72 t/dan). Iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je razvidno, da ima upravljavec vgrajene naprave s šestkrat (6x) večjo skupno zmogljivostjo (460,32 t/dan). Dovoljenje zajema več kot 300 vrst različnih odpadkov, od katerih je 98 % nevarnih;

· v istem objektu deluje Ekol, d. o. o., ki prevaža in pretovarja odpadke, ki jih odstranjuje in predeluje podjetje Ekorel, d. o. o., in ima dovoljenje za obdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov 9,4 t/dan. Predlagali so še izdajo dovoljenja za predelavo nevarnih odpadkov za dodatnih 6,0 t/dan; postopek je v teku;

· Livarstvo Blisk, ki se ukvarja s proizvodnjo aluminijevih zlitin z dvema talilnima pečema (5 t in 2 t) in ima več livarskih, brusilnih in vrtalnih strojev, opremo za peskanje in trovaliziranje;

· Don Don, ki se ukvarja s peko peciva in krofov (odpadna olja).

V Industrijski coni deluje vsaj 25 gospodarskih subjektov – zgoraj našteti so po našem mnenju največji potencialni onesnaževalci okolja.

Vaša trditev, da v Industrijski coni Laze poteka vse v skladu s predpisi, ne drži. V podjetju Ekol so bili trije požari (zadnji decembra 2017), za katere je bila potrebna intervencija gasilcev. Prvi, zelo resen požar je bil dokumentiran tudi v prilogi k pripombam MO Kranj pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Ekorelu. Obravnavan je bil en izliv odpadnega olja in en izliv barve v potok pod Industrijsko cono Laze, ki teče v območje Nature 2000.

Znano nam je, da sta bila zaradi onesnaževanja okolja v postopku tako podjetje Blisk kot tudi Don Don. Proti enemu od podjetij za predelavo odpadkov, ki je imelo sedež v Lazah, je Inšpektorat RS za okolje tudi ostro ukrepal zaradi onesnaženja okolja. Ekološka patrulja AAG je 21. 7. 2017 ugotovila, da je potok pod Industrijsko cono Laze vidno onesnažen, zelenje ob strugi je bilo požgano, večkrat so vidni tudi barvni izpusti v zrak, kar smo javili v urgenci postopka ugotavljanja okoljske škode. Tudi v študiji iz leta 2014 podjetja GEOMET d.o.o., ki jo je naročila MO Kranj, je med drugim navedeno, da je v enem od iztokov iz industrijske cone v področje Nature 2000:

– količina aluminija več kot 15 krat presežena (46,9 mg/l, dovoljena 3mg/l);

– količina železa več kot 6 krat presežena;

– vrednost organskih ogljikov TOC bistveno presežena. Drug iztok v neposredni bližini je bil celo zasut prav v času, ko je družba izvajala meritve.

Ob poizvedbi družbe GEOMET je ARSO takrat ugotovil, da livarna aluminija (tako kot vsa podjetja v Lazah) nima odpadnih voda …

Vse to se dogaja v neposredni bližini stanovanjskih hiš, na meji Nature 2000.

Na podlagi strokovnega mnenja Zavoda RS za ohranjanje narave je bila ugotovljena okoljska škoda na zavarovanih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih tipih, glede škode na vodah in tleh pa dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, zato je Upravno sodišče RS zadevo vrnilo v ponovni postopek. Opozorilo je, da za škodo na vodah in tleh odgovarjajo le povzročitelji obremenitve, ki so v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti (ki so navedene v drugem odstavku 110. a-člena ZVO-1) odgovorni za nastanek okoljske škode in za preprečevanje in sanacijo, ne glede na krivdo.

Potrebno je ugotoviti vrsto onesnaževanja in preprečiti onesnaževanje okolja. To se lahko stori le na način, da se ugotovi povzročitelja (ali povzročitelje), ki je v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti odgovoren za nastanek okoljske škode in za preprečevanje – ne glede na krivdo. Tako določata ZVO-1 in napotilo Upravnega sodišča RS.

ARSO v dopisu z dne 20. 3. 2018 navaja, da je pri sanaciji okoljske škode na območju Industrijske cone Laze »potrebno najprej preprečiti onesnaževanje okolja, in sicer s priklopom obstoječega kanalizacijskega omrežja na že zgrajeno javno kanalizacijo v Lazah, ki je priključena na Centralno čistilno napravo Kranj. Ta priklop je v skladu s predpisi pristojna in dolžna izvesti Mestna občina Kranj /…/.«

Presenetljiva odločitev ARSA, da je okoljsko škodo dolžna sanirati Mestna občina Kranj, je zlasti nenavadna ob dejstvu, da je ARSO zavrnil vlogo Mestne občine Kranj za sodelovanje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za odstranjevanje nevarnih odpadkov in predelavo odpadkov podjetju Ekorel, d. o. o., in ji ni priznal položaja stranke v postopku, in sicer z obrazložitvijo, da MOK nima pravnega interesa. Neuspešni so bili tudi vsi ugovori AAG in Civilne iniciative za zeleno Stražišče o neprimernosti izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave IED na območju brez ustrezne infrastrukture, v gradbeno in požarno neprimernem objektu, v neposredni bližini stanovanjskega naselja (100 m), ob robu Nature 2000. Vode, ki se izcejajo iz Industrijske cone Laze, ogrožajo podtalnico Sorškega polja.

Žal kaže, da mora priti do ekološke katastrofe, šele potem pristojni organi morda le opazijo, da so bile ljudem zaradi obratovanja, za katerega so izdali potrebna dovoljenja, kršene pravice do zdravega življenjskega okolja.

Predlog ARSA, da Mestna občina Kranj priklopi kanalizacijsko omrežje iz Industrijske cone Laze na obstoječo kanalizacijsko omrežje, je nesprejemljiv. Obstoječa najbližja javna kanalizacija, na katero naj bi se izvedel priključek, je enocevna (za fekalne in padavinske vode skupaj). Zgrajena je bila pred leti zaradi pogosto poplavljenih kleti stanovanjskih hiš v Stražišču. Neizpodbitno dejstvo pa je, da v posameznih hišah na Ješetovi in Bavdkovi ulici priključena kanalizacija ne deluje. Zato so prisiljeni uporabljati vgrajene zapore za preprečevanje vdora vode iz kanalizacije v kleti in stanovanja. Odvajanje voda v sedanjo javno kanalizacijo bo še bistveno povečalo nevarnost poplavljanja kleti stanovanjskih hiš. Vode, ki bodo pritekale, ne bodo komunalne, ampak industrijske z raznimi kemikalijami in nevarnimi snovmi, kar bo dodatno ogrožalo okolje, zdravje ljudi in njihovo premoženje.

ARSO kljub temu da je bilo že v letu 2015 ugotovljeno, da je lokalno povzročena velika okoljska škoda, ni storil nič v smislu preprečevanja in sanacije škode, kot določa temeljno načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic (9. člen ZVO-1). Povzročitelj obremenitve je odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.

Ob vsem tem je ARSO v letu 2015 na zahtevo Ekorela izdal okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje IED-naprave za veliko količino raznovrstnih nevarnih in nenevarnih odpadkov in s tem bistveno povečal riziko novega onesnaževanja okolja.

Prosimo, da nam brez odlašanja posredujete podatke o opravljenih vzorčenjih in rezultatih teh vzorčenj, ki jih navajate v dopisu z dne 20. 3. 2018.

Poslano:

– Irena Majcen, ministrica; irena.majcen@gov.si

– Lidija Stebernak, državna sekretarka; lidija.stebernak@gov.si

– mag. Joško Knez, generalni direktor ARSO; josko.knez@gov.si

– Mihael Nunčič, sekretar; mihael.nuncic@gov.si

– Elena del Fabro, vodja kabineta ministrice za okolje; elena.delfabro@gov.si

– Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic; vlasta.nussdorfer@varuh-rs.si

– Tone Dolčič, namestnik varuhinje; tone.dolcic@varuh-rs.si

– Boštjan Trilar, župan MO Kranj; bostjan.trilar@kranj.si

– Senja Vraber, direktorica Mestne uprave MO Kranj; senja.vraber@kranj.si

– Janez Ziherl, vodja urada za okolje in prostor MO Kranj; janez.ziherl@kranj

– Krajevna skupnost Stražišče

– Krajevna skupnost Bitnje

Cona Laze je ogledalo svinjanja v okolju in nemoči države

Miran Šubic

Po treh letih postopkov nameravajo državni varuhi okolja (Arso) Mestni občini Kranj z upravno odločbo naložiti ukrep, ob katerem bo morala zgraditi vso komunalno infrastrukturo v sporni industrijski coni. Za to odločitev so potrebovali tri leta, dejansko stanje še ugotavljajo.

(Foto: Miran Šubic)

Prebivalci Stražišča so že leta 2014 izsilili izreden zbor krajanov, da so opozorili na svinjarijo, ki se dogaja v okolju pod Šmarjetno goro, v tako imenovani coni Laze. Tam deluje okoli 20 podjetij, do danes pa ni bilo ugotovljeno, kdo je dejansko škodil okolju. Ker nastala civilna pobuda iz Stražišča ni mogla biti stranka v postopkih, ki so sledili, je na pomoč priskočila okoljska organizacija Alpe Adria Green z Jesenic.

Agencija za okolje je bila šele po sodbi upravnega sodišča julija 2016 prisiljena izvesti postopek, ki naj bi dokončno ugotovil, kaj se je dogajalo v coni Laze. Domačini, ki so sami priskrbeli dokaze o odplakah, onesnaženju, so pred skoraj dvema letoma ponovno pozvali inšpektorje, naj ugotovijo, kaj se dogaja v coni Laze. Ta je pred desetletji dejansko nastala brez potrebnih prostorskih dokumentov in nima potrebne komunalne infrastrukture.

V zagati se je kljub obljubam županov Mohorja Bogataja in zdaj Boštjana Trilarja znašla tudi Mestna občina Kranj, saj naj bi nerešeni spori v zvezi z denacionalizacijo ovirali reševanje problema s predvideno gradnjo kanalizacije. Kljub temu je občina državi zagotovila, da bo kanalizacija zgrajena do konca letošnjega leta. Vendar se doslej še ni zgodil noben bistven premik pri stvarnem reševanju problemov onesnaženja v okolju, kjer v neposredni bližini živi vsaj 1000 prebivalcev krajevne skupnosti Stražišče.

Dediščina preteklosti

Pred dnevi je agencija za okolje vendarle nakazala smer reševanja težave. Tako so obvestili Alpe Adria Green, da namerava državna agencija »z upravno odločbo Mestni občini Kranj naložiti ukrep v smislu izgradnje celotne komunalne infrastrukture na območju industrijske cone Laze in določiti rok za realizacijo«. To pomeni popolno sanacijo cone, v kateri deluje nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki bi potencialno lahko obremenila okolje. Prav podjetja v coni Laze pa naj bi po oceni agencije za okolje pritegnili k reševanju problema. Dodati je treba, da inšpekcije do zdaj niso ugotovile kršitev okoljskih predpisov, cona Laze pa je seveda predvsem dediščina preteklosti, ko naj bi tja dovažali in zasipali tudi sumljive ostanke kranjske industrije. Na agenciji za okolje ugotavljajo tudi, da je upravni postopek izredno zapleten, zato bo končna in jasna odločitev o sanaciji okoljske škode znana potem, ko bodo ugotovili dejansko stanje in imeli na voljo vse listine in dokazila.

Eden od okoljskih aktivistov je odziv ministrstva za okolje oziroma agencije za okolje pojasnil z bližajočimi se volitvami. Ljudje v Stražišču so namreč že večkrat izrazili nezadovoljstvo z reševanjem te okoljske sramote cone.

Vilma Stanovnik – Gorenjski Glas

23. april 2018

Postopki so predolgi

Alpe Adria Green pristojnim očita, da zavlačujejo začetek postopka ugotavljanja nastanka okoljske škode v Industrijski coni Laze v Kranju.

Kranj – Kot odgovor na odprto pismo so konec marca iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) poslali dopis Alpe Adria Green (AAG), v katerem so jih obvestili o poteku dogodkov glede ugotavljanja okoljske škode na območju Industrijske cone Laze v Kranju. V njem so med drugim zapisali, da so v postopek vključili tudi Mestno občino Kranj, saj je po mnenju agencije ARSO pri sanaciji okoljske škode na območju Laz treba najprej preprečiti onesnaževanje okolja. To bo mogoče s priklopom obstoječega kanalizacijskega omrežja na že zgrajeno javno kanalizacijo v Lazah, ki je priključena na Centralno čistilno napravo Kranj. Zaradi nerešenih denacionalizacijskih postopkov se predvidena gradnja komunalne infrastrukture še ni začela, ARSO pa namerava z upravno odločbo Mestni občini Kranj naložiti ukrep v smislu izgradnje celotne komunalne infrastrukture na tem območju, saj ocenjujejo, da je to edini način, ki bo preprečil nadaljnje onesnaževanje vodotokov. Ocenjujejo tudi, da je k tem treba pritegniti tudi povzročitelje obremenitve na tem območju. Hkrati so je agencija ARSO v dopisu pojasnila, da so tisti, ki opravljajo dejavnost na območju Laz, pod stalnim inšpekcijskim nadzorom in da je postopek reševanje te problematike izjemno zapleten.

Pri AAG z odgovorom niso zadovoljni, saj so tako oni kot Civilna iniciativa za zeleno Stražišče prepričani, da ne drži, da bi v Lazah vse potekalo po predpisih. Tam so bili namreč obravnavani požari, izliv odpadnega olja in izliv barve. Potok pod industrijsko cono je vidno onesnažen, zelenje ob strugi je požgano, večkrat opažajo tudi barvne izpuste v zrak. Ugotovljene so bile tudi druge okoljske škode.

Prav tako se jim pri AAG zdi nesprejemljiv predlog agencije ARSO glede priklopa kanalizacijskega omrežja iz Industrijske cone Laze na obstoječe kanalizacijsko omrežje, očitajo pa jim tudi, da niso storili nič v smislu preprečevanja in sanacije škode. Zato so jim pred dnevi poslali odgovor na dopis, v katerem so med drugim zapisali: »Žal kaže, da mora priti do ekološke katastrofe, šele potem pristojni organi morda le opazijo, da so bile ljudem zaradi obratovanja, za katero so izdali potrebna dovoljenja, kršene pravice do zdravega življenjskega okolja.«