AAG podal zahtevo za vstop v postopek za pridobivanje OVS v zadevi Grafist

V Alpe Adria Green (AAG) – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave smo 28.11.2016 poslali na Agencijo Republike Slovenije za okolje zahtevo vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga je vložil Grafist d.o.o., Sermin 7b, 6000 Koper, ki ga zastopa direktor Branko Vidović, njega pa po pooblastilu zastopa Lozej d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 62, 5270 Ajdovščina za poseg ureditve sortirnice nenevarnih odpadkov na lokaciji na lokaciji osamelca Sermin pri Kopru.

vidni vplivi delovanja padavinskih voda

Pri pregledu PVO, drugega gradiva in ogledu terena smo ugotovili številne pomankjlivosti, zato smatramo, da je OVS potrebno zavrniti, brez nadaljne obravnave, ker bi ta predelava imela zelo škodljiv vpliv tako na okolje, naravo kot na zdravje ljudi.

Največje pomanjkljivosti v PVO so na:

a) področju hrupa,

b) področju vibracij,

c) področju vpliva na stabilnost tal,

d) obremenjevanja okolja s razpršenimi prašnimi delci,

e) škodljivem vplivu na vodne vire

f) škodljivem vplivu na pridelavo hrane

a) Hrup

Nameravano območje posega in območje v okolici se nahaja v neposredni bližini Luke Koper, ki predstavlja že obstoječi prekomerni vpliv hrupa. V takšnem primeru ni dovoljeno, da se izdaja soglasje za naprave, ki povzročajo se dodatni hrup. V PVO sploh ni naveden vpliv hrupa od Luke Koper h kateremu bi moral biti dodan dodatni hrup zaradi predmetnega posega. Tako pa se obravnava samo hrup zaradi predmetnega posega kot samostojen hrup, kar ni ustrezno. Investitor mora pri izdelavi PVO izdelati študijo obstoječega hrupa zaradi Luke Koper ter k temu obstoječemu hrupu dodati vpliv hrupa zaradi stroja za predelavo odpadkov ter transportnih sredstev. V tabeli 80 so navedene presežene mejne vrednosti hrupa pri nekaterih stanovanjskih objektih, zaradi tega je zaključek iz PVO, da mejne vrednosti hrupa ne bodo presežene, neresničen, Obratovanje naprave povzroča preseganje mejnih vrednosti pri najbližjih hišah.

V Poglavju 9 na strani 265 PVO je navedeno, da vplivno območje ne sega na stavbe z varovanimi prostori, kar glede na rezultate modeliranja hrupa iz tabele 80 ne drži. Zaradi tega ker bo hrup zaradi obratovanja prekoračen pri najbllžjlh hišah kot izhaja iz tabele 80, sam poseg zaradi hrupa ni sprejemljiv in zaradi tega ni dovoljena izdaja okoljevarstvenega soglasja. Glede na letno zmogljivost odpadkov, ki bo 1.400.000 ton odpadkov je poudariti, da takšen poseg ni dovoljen.

Znani so negativni učinki hrupa na fizično in mentalno zdravje prebivalstva, kar potrjujejo izsledki številnih raziskav. Poleg motenj v komuniciranju, stanovalci zaznavajo tudi druge učinke hrupa, kot so motnje spanja in posledično slabše počutje, vznemirjenost in utrujenost. V zgradbah živijo starejši ljudje in otroci, torej ranljive skupine, na katere ima preseženi hrup še posebno škodljive učinke. Nekateri otroci imajo izrazite motnje spanja in strahove, posebno v nočnem času.

Na tem mestu je potrebno omeniti še potencialne škodljive somatske in psihične primarne, sekundarne ter terciarne posledice na zdravje, ki izvirajo iz prekomerne izpostavljenosti hrupu.

Hrup je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja, ki v naselju ni le stvar udobja . Kadar emisije presežejo mejne vrednosti (NOAEL/LOAEL – osnova za opredelitev mejnih vrednosti okoljskega hrupa), je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika.

b) Vpliv vibracij

Poseg je v času obratovanja vir razpršene emisije prahu. Iz PVO ni jasno razvidno, kako je bil izveden izračun, ki je podan v tabeli 54, kjer so izračunane emisije v desnem stolpcu (0,0999 kg/h) manjše od postavljene norme (0,1 kg/h). Ni jasno, kateri koeficienti za izračun E2 in E4 so se zmanjšali in za koliko, zato ni možen kontrolni izračun. Poleg tega je navedena vrednost 0,0999 kg/h, ravno za tisočinko manjša od mejne količine, ki znaša 0,1 kg/h ( brez tolerance tehtnice?).

V predloženi PVO sploh niso navedene oz obdelane škodljive emisije hrupa zaradi vibracij, saj se izdelovalec do njih sploh ni opredelil. Pri tem je treba poudariti, da se bo glede na količino kamionov, ki bodo dovažali odpadke glede na količino možnega predelovanja odpadkov, zelo vplivalo vibracije dostopne ceste, ki gre po parceli 5727 /1, 5727 /2, 5728/2, 5736/23, 6018/8, 5735 vse k.o. Bertoki. Glede na to, da bo tolikšna količina tovornjakov vozila mimo številnih stanovanjskih objektov, bi moral predlagatelj PVO razširiti vplivno območje predvidene novogradnje zaradi škodjivega vpliva vibracij zaradi dovoza materiala. Na okoliških parcelah, st. 5725 in 5724, kjer se nahajajo stanovanjski objekti so prav tako na ogroženem območju zaradi tresljajev obratovanja samega stroja.

Iz pregleda PVO jasno izhaja, da ocena vibracij zaradi prometa s kamioni, bagri in zaradi drobilne naprave pomembno vplivajo na bližnje sosednje objekte. Iz skice v PVO je jasno razvidna oddaljenost od objektov zaradi tega bi moralo biti vplivno območje zaradi škodljivega vpliva vibracij večje.

Pri obratovanju nekega stroja je zelo pomembno, koliko vibracij se prenaša na okolico. Visok prenos vibracij na okolico lahko pomeni motenje škodljiv vpliv na ljudi, ki se v okolici nahajajo. Prekomerno povišane vibracije lahko dokazano povzročijo kronične zdravstvene težave kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, nespečnost, motnje koncentracije, nevrološke bolezni, psihične težave.

V PVO ni študije posega na bližnje objekte zaradi vibracij zato smatramo PVO kot ničen.

c) Stabilnost tal

Predlagatelj PVO brez ustreznih utemeljitev navaja, da vplivov na stabilnost tal ne bo, takšna ocena pa brez ustreznih študij ni ustrezna, saj se V bližini posega je v preteklosti že prišlo do plazov.

Del posega se nahaja na erozijsko ogroženem območju, kjer so potrebni zahtevni erozijski ukrepi. Poseg tega se poseg nahaja tudi na plazljivem območju s srednjo do veliko verjetnostjo pojavljanja plazov. Nameravani poseg lahko sproži zemeljski plaz. Iz predložene dokumentacije izhaja, da ni predložene geotehnične študije. Zaradi velike verjetnosti zemeljskih plazov so lahko ogrožene parcele, ki so nižje ležeče in s tem tudi prebivalci.

d) Obremenjevanja okolja s razpršenimi prašnimi delci

Glede na obseg in količino možnosti predelave odpadkov je pričakovati, da bo zelo veliko prašnih delcev v zraku in v ponikovalnici zaradi izpiranja prašnih delcev. Upoštevati je treba, da gre za zelo vetrovno območje, V poglavju PVO 6.3.1. smo zasledili veliko nepravilnosti.

Škodljivi vplivi zaradi prahu bodo vplivali pogoje dihanja samega prebivalstva, ki živi v neposredni okolici. Prav tako pa bodo prašni delci škodljivo vplivali na kmetijske površine in kmetijske pridelke, kar bo imelo zelo škodljiv vpliv na zdravje celotnega prebivalstva obalne regije. Presoja vplivov na okolje sicer identificira te škodljive vplive, vendar pa jih z ustreznimi ukrepi skuša razvrednotiti. Menimo, da polivanje betonskega materiala pred predelavo in med predelavo nikakor ne bo preprečilo raznosa prašnih delcev po okoliškem območju in je zaradi tega ta škodljiv vpliv zelo pomemben tako za zdravje ljudi, kakor tudi za zdrave kmetijske pridelke. Še posebej je treba upoštevati količino nameravanega predelovanja odpadkov.

e) Škodljiv vpliv na vodne vire

Neposredno v okolici nameravanega posega imajo kmetje na kmetijskih površinah urejene različne vire vode za zalivanje kmetijskih površin, izcedne vode iz območja platoja za predelavo gradbenih odpadkov lahko potencialno vsebujejo škodljive kemične snovi. Ker služijo odvodni kanali melioracijskega sistema sočasno za zadrževanje vode za namakanje, bi izcejanje takih vod lahko ogrozilo kmetijsko

pridelavo na območju vrtnarskega kompleksa. Onesnažena voda, ki bi se iz melioracijskega sistema izcejala v kanal 22, bi ogrozila kmetijsko (vrtnarsko) pridelavo tudi na nizvodnem območju (namakalni kompleks Srminske njive in drugod).

V neposredni bližini nahaja tudi tok reke Rižane, ki je glavni vodni vir za vodno oskrbo prebivalstva na obali, izcedne vode iz območja platoja za predelavo gradbenih odpadkov lahko potencialno vsebujejo škodljive kemične snovi, taka voda pa bi lahko ogrozila zdravje prebivalstva na obalnem področju.

V PVO ni nikjer navedeno kakšne bodo količine industrijskih odpadnih voda in odpadnih olj, prav tako pa ni naveden zaradi kraškega terena škodljiv vpliv na druge vodne vire v okolici. Investitor tudi ni predložil vodno soglasje, ki je potrebno na podlagi 150. člena Zakona o vodah, saj zaradi tega posega lahko pride do vpliva na podzemne vode zaradi odtekanja odpadne vode in olj v ponikovalnico. Zaradi navedenega smatramo, da je vloga za pridobitev OVS nična.

f) Pridelava hrane

Obravnavano območje je po Uredbi o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo uvrščeno med izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (glej UL RS št. 71 z dne 15. 11.2016, stran 9797 in 9798, člen 6 Uredbe) in ga je kot takega potrebno varovati.

Glede na rizike, ki bi jih povzročila dejavnost predelave gradbenih odpadkov na navedeni lokaciji na SV pobočju griča Srmin za kmetijsko pridelavo smatramo, da bi za to dejavnost morali poiskati ustreznejšo lokacijo, kjer v bližnji okolici ni intenzivne kmetijske pridelave in je urejena primerna transportna ter komunalna ureditev.

g) Označenost najbližjih objektov

V presoji vplivov na okolje nikjer niso navedeni bližje stoječi stanovanjski objekti in razdalja teh objektov do samega stroja za predelavo odpadkov, na kar smo opozorili zgoraj. Pomembno je tudi, da se na samem obravnavanem območju posega in v bližnji okolici nahaja enota kulturne dediščine KDESD 13925 Ankaran – Kulturna krajina Ankaranska Bonifika. Prav tako ni upoštevano, da se nahaja na samem območju posega ali v neposredni okolici arheološka dediščina ESD 1302: Bertoki – arheološko najdišče Sermin.