AAG podal pripombe na osnutka Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) in Gradbenega zakona (GZ)
AAG je 04.11.2016 v zakonskem roku podal pripombe na:
– osnutek zakona o urejanju prostora (ZUreP-2)
– osnutek gradbenega zakona (GZ)
Pripombe na Zakon o urejanju prostora
1. Podaljšanje javne razprave. Predlog zakona je izredno dolg in obsežen, ter obravnava zelo kompleksno problematiko, zato je nemogoče v danem času dovolj obdelati tak tekst zakona ter zato predlagamo podaljšanje še za en mesec, da javnost lahko skupaj s strokovnimi inštitucijami pripravi celovite pripombe. Vseeno dajemo del pripomb v nadaljevanju.
2. Predlog zakona ni uglašen z uvodnimi obrazložitvami in ga je z njimi treba uglasiti, torej upoštevati kar obljublja uvodna obrazložitev. Primer 3.člen predloga zakona.
3. V 7.členu je treba dodati:
Med naravne in grajene vrednote se uvršča predvsem naravna dediščina (krajinski parki, naravni spomeniki), spomeniki kulturne dediščine ter druge prepoznavne vrednote v prostoru, ki so značilne za posamezni prostor (npr. krajina). Ohranjanje in krepitev prepoznavnih značilnosti prostora pomeni tudi ohranjanje in krepitev narodne identitete v prostoru.
4. V 9.členu je izpuščena javnost po Aarhuški konvenciji, kar je treba dopolniti. Ne morejo o prostoru odločati le organi. Zasebni interes ne sme prevladati nad javnostjo, kar v predlogu ni zajeto.
V 11. členu je omenjena javnost, vendar po dosedanji praksi praktično ne more vplivati na predloge organov. Tako stanje je treba popraviti in dati pomembno težo javnosti, tako, da ima možnost odkloniti posege v prostor, ki jih ne želi. S tem se tudi onemogočita korupcija in klientelizem pri odločanju o prostorskih spremembah, za kar je veliko primerov.
5. V 15.členu je govora o prevladi javne koristi, vendar ni dana možnost, da javno korist izkazuje organizirana javnost. Javna korist ne more biti omejena le na državne organe, kar je dosedanja praksa. Tako državni organi vsiljujejo posege v prostor brez pristanka javnosti, z neko izmišljeno javno koristjo, ki je korist organov, ne pa javnosti.
6. Pridržujemo si pravico do nadaljnjih pripomb, saj je bil ta rok prekratek.
Pripombe na Gradbeni zakon
1. Podaljšanje javne razprave. Predlog zakona je izredno dolg in obsežen, ter obravnava zelo kompleksno problematiko, zato je nemogoče v danem času dovolj obdelati tak tekst zakona ter zato predlagamo podaljšanje še za en mesec, da javnost lahko skupaj s strokovnimi inštitucijami pripravi celovite pripombe. Vseeno dajemo del pripomb v nadaljevanju.
2. Predlog zakona navaja v obrazložitvi:
” v pripravi in sprejemanju istočasno s paketom gradbene in prostorske zakonodaje sta tako nov Zakon o ohranjanju narave in novi Zakon o varstvu okolja”.
Odločno smo proti slabšanju obeh zakonov in izigravanju evropskih direktiv na tem področju. Oba zakona je potrebno okrepiti v smeri zaščite prebivalcev in njihovega okolja (hrup, smrad, degradacija, izsiljevanje posegov neprimernih dejavnosti, ipd.) ter narave, ki je pomembna za turistični razvoj, da se preprečijo degradacije zaradi zasebnih ali državnih posegov v prostor, ki naj bi jih nov gradbeni zakon, skupaj z Zakonom o urejanju prostora, liberaliziral.
3. Pri naštevanju raznih objektov v razpredelnici 1 je na splošno preveč objektov klasificirano v nezahtevne (tudi v energetiki, ki ne sodijo v naš prostor zaradi dimenzij in betoniranja temeljev), kajti dosedanja praksa kaže izigravanje pri njihovem umeščanju v prostor. S tem predlogom pa bo to še lažje.
4. Pridržujemo si pravico do nadaljnjih pripomb, saj je bil ta rok prekratek.
Enomesečna javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih ter inženirjih, ki naj bi celovito prenovili področje urejanja prostora in gradnje, se je iztekla v petek. Foto: Bobo
Strokovnjaki želijo podaljšanje razprave o gradbeni zakonodaji, ministrica pravi: “Konec”
Končana javna razprava o novi gradbeni zakonodaji
5. november 2016 ob 14:52,
Ljubljana – MMC RTV SLO/Televizija Slovenija/STA
Končala se je druga obravnava gradbenih zakonov, in sicer predloga zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih ter inženirjih. Del strokovne javnosti želi, da se razprava podaljša.
Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, so po poročanju STA-ja ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen in premierja Mira Cerarja pozvali, naj se javna razprava o novi gradbeni in prostorski zakonodaji podaljša, ker gre za zelo pomembne zakone. Zdajšnji predlogi pa naj bi bili nedodelani in lahko dodatno poslabšajo razmere, opozarjajo strokovnjaki, ki so napovedali, da bodo svoje pripombe poslali do konca meseca.
V skupini Odgovorno do prostora so med drugimi predstavniki zbornice za arhitekturo in prostor, inženirske zbornice, inštituta za politike prostora, fakultet za arhitekturo in za gradbeništvo, oddelkov za krajinsko arhitekturo na biotehniški in za geografijo na filozofski fakulteti, društev krajinskih arhitektov ter urbanistov in prostorskih planerjev ter zveze geodetov.
Podaljšanje želijo tudi nekateri okoljevarstveniki Podaljšanje javne razprave predlagajo tudi v nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Kot so zapisali v današnjem sporočilu, sta zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon zelo obsežna in obravnavata zelo kompleksno problematiko, zato bi morala imeti javnost skupaj s strokovnimi institucijami več časa za celovite pripombe.
Ministrica Majcnova si sicer želi, da bi bili zakoni v vladni obravnavi še letos, tako da bi bila prva polovica leta 2017 namenjena postopkom v DZ-ju, med katerimi bodo po ministričinih besedah še mogoči popravki.
Ministrica: Obravnava je končana Ministrica je v petkovih Odmevih razložila, da sicer pričakuje, da bodo strokovna združenja, občine in drugi pripombe poslali še v naslednjih dneh, javna obravnava pa je končana. “Obravnavo smo zaključili, sicer bi lahko z javnimi razpravami nadaljevali še nekaj prihodnjih let,” je dejala ministrica.
Majcnova je še pojasnila, da bodo imeli investitorji manj truda s pridobivanjem gradbenega dovoljenja pri enostavnejših objektih in hišah. Prav tako se bo skrajšal čas izdaje na nekaj dni. Krajši čas bo tudi za pošiljanje dokumentacije, saj jo bo mogoče vložiti v elektronski obliki.
Z novo zakonodajo naj bi bila jasnejša odgovornost arhitektov, projektantov, investitorjev in izvajalcev gradnje. Gradbeni delavci in podizvajalci bodo bolj zaščiteni, da se ne bi ponavljale zgodbe Vegrada, Primorja, SCT-ja in drugih propadlih gradbenih podjetij.
Previsoke globe? Zoran Simčič iz sekcije gradbincev pri OZS-ju je za TV Slovenija opozoril, da gradbince v novi zakonodaji motijo globe za izvajalce, ki kršijo ta zakon, saj so očitno za današnje razmere previsoke. Za samostojnega podjetnika namreč znašajo do 150 tisoč, za večje gradbeno podjetje pa tudi do pol milijona evrov.
Ministrica Majcnova odgovarja, da je treba zaščititi tudi investitorje. “Globe so varovalka, da se bo izvajalec resno lotil posla in ga izpeljal do konca,” je v Odmevih še poudarila ministrica.
G. C.
“Menimo, da takšni predpisi brez ustreznega strokovnega usklajevanja niso primerni za nadaljevanje postopka sprejema na drugih ravneh. Zavedamo se tudi, da lahko novi predpisi, če ne bodo ustrezno pripravljeni, povzročijo še več škode za razvoj države, lokalnih skupnosti, gospodarstva in družbenih sistemov, kot so jo nepremišljene zakonodajne spremembe leta 2007, in zato z njihovo pripravo in sprejemom ministrstvo za okolje in prostor ne sme hiteti.” Skupina Odgovorno do prostora o pomanjkljivosti nove zakonodaje
Comments