AAG podal pripombe na “osnutek Odloka o odstrelu rjavega medveda in volka iz narave”
NVO Alpe Adria Green, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave podal v zakonskem roku na Ministrstvo za okolje in prostor mnenja in pripombe na osnutek “Odlok odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave” (v nadaljevanju Odlok), objavljen 7. 11. 2016, z rokom za sprejem mnenj in pripomb 7.12.2016.
1. Stališče AAG je zahteva, da se odstrel (odvzem iz narave) rjavega medveda in volka ne izvede v načrtovalskem obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. 9. 2017, kot predvideva 6. člen osnutka Odloka.
2. Drugače povedano, AAG zahteva, da se Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave ne sprejme, ampak odpravi in postopek sprejemanja Odloka ustavi.
AAG zgornje stališče utemeljuje s sledečim:
3. Osnutek Odloka (v nadaljevanju Odlok) takoj v začetku poudarja potrebo, da se poseganje v zavarovane populacije obravnava celovito. Navajamo:
”Poseganje v populacije zavarovanih živalskih vrst je treba obravnavati celovito, kar zlasti velja za velike zveri (rjavi medved, volk, ris), saj gre za populacije, ki živijo na obsežnih območjih pretežno kulturne krajine. Ob sobivanju ljudi in zveri prihaja tudi do različnih konfliktnih situacij, ki lahko privedejo do ogrožanja varnosti ljudi in tudi do nastanka škod na premoženju ali telesnih poškodb.
Velikosti populacije in naravne razširjenosti velikih zveri ne omejujejo samo naravne danosti (ustrezen življenjski prostor, razpoložljiva hrana), ampak zlasti družbena sprejemljivost za ljudi, ki živijo na območju velikih zveri. ”
4. Odlok pa v nadaljevanju poseganja NE obravnava celovito, ampak le s stališča odstrela. Še več, strokovna gradiva Zavoda za gozdove (ZGS) in Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), ki sta podlaga Odloku, sta rutinska, skoraj identična obdobju 2014-2015. Oba seveda predvideni odstrel zagovarjata, vendar tudi ta dva problematike ne obravnavata celovito.
5. Niti ZGS, niti ZRSVN ne zahtevata najprej zaščite drobnice, kakršna je potrebna in na razpolago (pastir, psi, ograja) in šele nato ponovno presojata ogroženost drobnice s strani velikih zveri. Prav tako ne zahtevata omejitve paše v osrednjem prostoru divjih zveri in ukinitve subvencij za prodor na območja velikih zveri in šele po tem naj presojata ogroženost drobnice. Nadalje zvemo, da Ministrstvo za kmetijstvo dovoljuje pretiran odstrel srnjadi in jelenjadi, kar zmanjšuje možnosti zadovoljive prehrane volka in medveda v naravi. Obe omenjeni inštituciji o tem nobene besede. Prav tako ne o strategiji hranjenja velikih zveri na krmiščih. Vsa ta vprašanja so odprta, so pomembna pri presoji odstrela, a se jih inštituciji in tudi ministrstvo za okolje in prostor ne dotikajo. Brez celovite obravnave pa je predlagani odstrel protizakonit, saj sta volk in medved zavarovana.
6. Še posebej pa izpostavljamo postavitev žične ograje na meji s Hrvaško, tudi v področjih velikih zveri, ki se je začela postavljati približno pred enim letom. Z njo smo volku in medvedu razpoložljivi prostor vsaj prepolovili (Risnjak, Gorski Kotar). Naštete inštitucije tega pomembnega dejstva sploh ne obravnavajo, pa vendar bi tak poseg moral močno vplivati na življenjski in prehranski prostor volka in medveda. Zanimivo je, da zaradi tega ne kaže, da bi volk in medved kaj bolj ogrožal drobnico kot sicer, niti ljudi. Kar pomeni, da so ocene o prevelikem številu medveda in volka za lase privlečene in se ogrožanje ljudi ni povečalo zaradi tega. Tudi zaradi tega je Odlok potrebno zavreči.
7. V Odloku je eden od glavnih razlogov za odstrel obeh zveri škoda na drobnici. Dejstvo je, da se zaščita drobnice ne izvaja povsod po strokovnih zahtevah. Predno torej načrtujemo odstrel, je potrebno doseči, da bo povsod drobnica varovana, kot je treba in kot predvideva Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020 s Priročnikom: Varovanje drobnice pred velikimi zvermi, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2016[1].
8. Omenjeni Priročnik (stran 7) ”je namenjen vsem rejcem drobnice na območju pojavljanja velikih zveri: rjavega medveda, volka in evrazijskega risa. Namen priročnika je prikazati glavne načine varovanja drobnice pred velikimi zvermi in izpostaviti ključne elemente učinkovitega varovanja”.
9. Nadalje Priročnik na isti strani navaja, da ”so na voljo tudi podpore rejcem na območju pojavljanja velikih zveri, in sicer za plačilo dodatnih stroškov zaradi varovanja črede (nočne ograde, varovanje črede s psi in varovanje s pastirjem)”. Zagotovljena so namreč tudi evropska sredstva.
10. Že ukrepi, omenjeni v točkah 3 – 5 zadostujejo za preprečitev škodnih primerov s strani medveda in volka. Zato ni nobenega razloga za odstrel, ampak je najprej potrebno dosledno spoštovati ukrepe za preprečitev škode. Posebej poudarjamo ukrep preprečitve s pastirjem in ovčarskimi psi ter nočnimi ogradami. Za to je zagotovljen denar.
11. Prav tam pa je tudi opozorilo: ”Rejec mora, kot dober gospodar v primeru možnosti nastanka škode na premoženju zaradi velikih zveri najprej poskrbeti za njeno preprečitev.” Za odstrel torej ni nobenega razloga, saj imajo rejci celo v območju velikih zveri možnost popolne zaščite drobnice.
12. Drug potreben ukrep, ki ga zahteva AAG za preprečitev konfliktnih situacij pa je, da se reja drobnice na območju pojavljanja velikih zveri prekine, zanjo naj se ne zagotavlja več subvencij in s tem problem pokolov drobnice v veliki meri zmanjša ali celo odpravi.
13. AAG, glede odstrela volkov, povzema tudi strokovne ugotovitve naših in tujih raziskovalcev. V projektu Life+ SloWolf, 2011[2] avtorji Miha Krofel, Rok Černe in Klemen Jerina v Analizi učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škod na domačih živalih ugotavljajo naslednje: »S korelacijsko analizo nismo ugotovili nobenih vplivov odstrela volkov na višino škod. Učinkov ni bilo zaslediti niti, ko smo med seboj primerjali najbolj ekstremna leta. Pri korelaciji z več spremenljivkami je obseg škod najbolj koreliral s številom ovac v Sloveniji. Naši rezultati se ujemajo z izsledki tujih raziskav …« in tudi »Ker so škode na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov ni imel učinka, priporočamo, da se v prihodnje napore in sredstva osredotoči predvsem v ukrepe, ki škode učinkovito preprečujejo – npr. prehod na manj konfliktne rabe prostora ali izboljšanje varovanja drobnice z uporabo varnih ograd in pastirskih psov«.
Iz zgornjih strokovnih ugotovitev jasno sledi, da je odstrel volkov nepotreben, ker nima učinka. In tudi, da se je treba osredotočiti ”predvsem v ukrepe, ki škode učinkovito preprečujejo”. Mnenje strokovnjakov v projektu LIFE+ SloWolf, ki temelji na podlagi znanstvenih ugotovitev, je, da splošno ubijanje volkov v obsegu, ki še zagotavlja dolgoročni obstoj populacije, ni ukrep, s katerim bi bilo mogoče učinkovito zmanjšati škode zaradi napadov volkov na živini, niti kratkoročno niti dolgoročno. V več primerih so raziskovalci celo opazili popolnoma nasprotni učinek – število škodnih primerov se je po odvzemu še povečalo. Obstaja verjetnost, da je prišlo do odstrela vsaj enega alfa osebka in razpada tropov, ki se niso več znašli in začeli napadati najlažji plen – domače ovce.
Poudarjamo uradno stališče PROJEKTNE SKUPINE SLOWOLF GLEDE ODSTRELA VOLKOV V SLOVENIJI, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih »izvedenih mnogo raziskav, v katerih so ugotavljali učinkovitost ubijanja volkov (z odstrelom, s pastmi ali strupom) za zmanjševanje škod, ki jo volkovi povzročajo na živini. Splošni zaključek teh raziskav je bil, da splošno ubijanje volkov v obsegu, ki še zagotavlja dolgoročni obstoj populacije, ni ukrep, s katerim bi bilo mogoče učinkovito zmanjšati škode zaradi napadov volkov na živini niti kratkoročno niti dolgoročno. V več primerih so raziskovalci celo opazili, da je bil učinek odvzema volkov nasproten od pričakovanega – število škodnih primerov se je po odvzemu še povečalo. To je najverjetneje posledica tega, da je prišlo do odstrela vsaj enega osebka iz dominantnega para in posledičnega razpada tropov, njihove teritorije pa so nadomestili drugi, mlajši volkovi, ki so zaradi manjše izkušenosti v lovu pogosteje lovili lažje ulovljive domače živali. Na neučinkovitost splošnega trajnostnega odstrela volkov za preprečevanje odstrela kažejo tudi podatki za Slovenijo«[3].
14. Ker teh ukrepov doslej rejci niso dosledno spoštovali[4]in ker država še vedno subvencionira rejo drobnice v življenjskem prostoru velikih zveri, pri tem pa ne sankcionira nezaščitene drobnice z odtegnitvijo subvencij, so tudi vsa mnenja in ankete, ki jih Odlok navaja v obrazložitvi neveljavne, saj so osnovane na nepravilni reji drobnice v področju velikih zveri. Nadalje, tudi država nima vzpostavljenega učinkovitega sistema, in »Tako lahko razumemo, da so trenutno rejci drobnice upravičeno nezadovoljni, saj so ustrezno sledili napotkom in zahtevam kmetijske politike, ki je v okviru svojih ciljev preko svojih strokovnih služb z zagotavljanjem sredstev tako v obliki neposrednih plačil, kot tudi ciljnih investicijskih ukrepov, pospeševala rejo drobnice na vseh s kmetijskega vidika ustreznih območjih. Žal pa razmere na terenu kažejo, da ti cilji ne upoštevajo razmer v okolju, v katerem poteka reja in katerega naravni del so tudi divje zveri, kot se tudi ne skladajo s cilji politike in ukrepov varovanja narave, ki se izvaja na istem prostoru, zaradi česar prihaja vse pogosteje do konfliktnih situacij in predvsem nezadovoljstva med vpletenimi deležniki«[5]. Zato je naprej treba doseči spoštovanje že omenjenih strokovnih ukrepov zaščite, da ne bo škodnih primerov. Tako odstrel ni potreben oziroma je neutemeljen.
15. Prav tako imamo za volkove strokovno ugotovitev na ravni Slovenije, kot tudi po celem svetu[6], da se verjetnost škod na drobnici z odstrelom volkov poveča, ne pa zmanjša[7].
16. Odlok nikjer tudi ne navaja števila volkov v Sloveniji. Zato je velika verjetnost, da lahko število volkov v primeru odstrela pade pod kritično mejo in bi bilo stanje populacije ogroženo. Tudi zato Odlok o odstrelu ni sprejemljiv. Tudi Habitatna direktiva predvideva izkazovanje ugodnega stanja na ravni posameznih držav in ne na ravni evropske populacije[8].
17. Odlok navaja, da je ”Omejujoči faktor za krepitev populacije volka v Sloveniji nizka družbena sprejemljivost, zlasti med rejci.” Očitno je, da je nizka sprejemljivost med rejci posledica škod. Te pa so posledica slabo zaščitene drobnice. Slaba zaščita drobnice pa ne more biti razlog za odstrel, saj imajo rejci vse možnosti za popolno zaščito drobnice. Obenem pa mora država omejiti rejo drobnice v življenjskem prostoru velikih zveri. V Sloveniji je dovolj prostora za rejo drobnice, kjer ni teh zveri. S temi dejstvi bomo seznanili tudi evropske organe.
18. Odlok se sklicuje na javnomnenjsko raziskavo (stran 9) (projekt Life+SloWolf iz leta 2011), v kateri ugotavljajo, da obstaja do volkov večinsko naklonjeno stališče lovcev in širše javnosti. Odlok nadalje v obrazložitvi navaja, da pa lovci na območju stalne prisotnosti volkov menijo, da ”volkovi plenijo preveč srnjadi in jelenjadi”. Ni pa to mnenje soočeno z odstrelom srnjadi in jelenjadi, ki ga določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar bi se moralo obravnavati skupaj. Volkovi morajo imeti dovolj prehrane v divjadi, kar bi zmanjšalo napade na drobnico. Tega Odlok ne upošteva in tudi zato je odstrel neutemeljen.
19. Poleg tega so v osnutku Odloka podane ugotovitve (str. 9), da se je po letu 2010 število škodnih primerov, ki jih letno povzročijo volkovi, vseeno precej zmanjšalo. Hkrati pa Odlok navaja kot zaskrbljujoče to, ”da kljub padcu števila škodnih primerov, med lokalnimi skupnostmi, rejci in nekaterimi predstavniki kmetijske stroke v zadnjih letih še vedno vlada veliko nezadovoljstva v povezavi z velikimi zvermi…”.
20. AAG ugotavlja, da sta tudi za medveda redni kot izredni odstrel v Sloveniji velik nerešen problem. Dejstvo je, da Slovenija izvaja enega najvišjih odstrelov medveda na svetu, saj vsako leto odstreli vsaj petino celotne populacije. Števila medvedov ni mogoče natančno določiti, ker zaradi velike mobilnosti prehajajo državne meje. Odstrel je kršenje zakonodaje, na katerega je leta 2015 opozorila Pravna klinika za varstvo okolja pri Pravni fakulteti v Ljubljani[9]. Potrditev je prišla julija 2016 – Pravno-informacijski center (PIC)[10] in Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) sta dobila tožbo zoper Ministrstvo za okolje in prostor[11]. Upravno sodišče je razveljavilo Prilogo 2 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za leto 2015[12].
21. Ugotovljeno je bilo, da Ministrstvo za okolje in prostor za leto 2015 ni izpolnjevalo pogojev za odstrel v skladu s Habitatno direktivo (Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst). Ugotovljene kršitve se sicer nanašajo na varstvo volkov, zoper katere je bil odstrel s sodbo sodišča odpravljen, vendar pa se na medveda nanaša ista zakonodaja. Razlika je le v tem, da medved številčno menda ni ogrožen, vendar prav tako potrebuje varstvo pred odstrelom. Habitatna direktiva državam članicam nalaga vrsto zaščitnih ukrepov za ohranitev zaščitenih vrst velikih zveri, navaja pa tudi določene izjeme, ko je možen izredni odstrel kot skrajni ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti. Izpolnjeni morajo biti vsi pogoji in država članica ne sme dodajati svojih. Slovenija tega ne izpolnjuje. Pravna klinika je ugotovila še, da Zakon o ohranjanju narave ne daje pravne podlage za odstrel, Slovenija pa je napačno vključila Habitatno direktivo v svoj pravni red, v 7. člen Uredbe o zavarovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah, v kateri je določila dodatne pogoje za odstrel, čeprav jih ne bi smela.
22. Država prav tako ni v zadostni meri vključevala javnosti, to so nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, s čimer je kršila zakonodajo s področja upravnega postopka in Aarhuško konvencijo.
23. AAG meni, da kot za volka tudi za medveda velja, da kot razlog za odstrel ne smemo upoštevati škod na domačih živalih, kajti za pokol teh živali je kriv človek, ki jih je prepustil medvedu oziroma volku nezaščitene. Prav tako je kriva napačna državna politika, ki dopušča rejo živali na življenjskem področju medveda oziroma velikih zveri. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), kot predlagatelj tega odstrela in tudi v prejšnjem letu (1. 10. 2015 – 30. 9. 2016)[13] ne upošteva nujnosti, da je pred vsakim odstrelom najprej treba doseči varovanje domačih živali in da naj ZGS vztraja na spremembi politike reje živali na prostem tako, da te ne bodo prisotne v življenjskem prostoru medveda.
24. Zato razlogi za odstrel, ki jih navaja ZGS niso zadostni za uporabo izjeme, ki jo v posebnih primerih dopušča 16. člen Habitatne direktive. Nasprotno, upoštevati moramo direktivo v njenem glavnem delu, ki navaja, da so velike zveri zavarovane in da odstrel ni dovoljen.
Habitatna direktiva večine teh razlogov, kot jih navaja ZGS za izjeme, ne vsebuje oziroma omenja. Zato na njihovi podlagi nikakor ni možno določiti izjeme.
25. Z dovoljevanjem odstrela je po Odloku neustavno in nezakonito poseženo v ohranjanje obeh vrst, rjavega medveda in volka, kar predstavlja nedopusten poseg v ustavno varovano naravno znamenitost in redkost (73. člen Ustave RS) in v biotsko raznovrstnost. Obe vrsti sta mednarodno-pravno varovani po Bernski konvenciji, po evropski Habitatni direktivi in po naši zakonodaji.
26. V času javne razprave je bila 18. novembra 2016 objavljena Peticija proti odstrelu rjavega medveda in volka[14]. Do dne 7. decembra 2016, to je v zelo kratkem času, se je podpisalo 971 prebivalcev, kar je znak za veliko podporo nasprotovanju odstrela. Peticijo prilagamo kot dokaz podpore stališčem AAG s strani civilne družbe, ki izraža javni interes proti odstrelu.
[2] http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/2011-krofel-et-al.-analiza-odstrela-volkov-in-skod-slowolf-porocilo.pdf
[3] http://1246.gvs.arnes.si/volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/odstrel-volkov-stalisce-slowolf.pdf
[4] http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/2011-krofel-et-al.-analiza-odstrela-volkov-in-skod-slowolf-porocilo.pdf
[6] http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/2011-krofel-et-al.-analiza-odstrela-volkov-in-skod-slowolf-porocilo.pdf
[7] http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/2011-krofel-et-al.-analiza-odstrela-volkov-in-skod-slowolf-porocilo.pdf
[12] Glej prilogi 1 (tožba) in 2 (sodba)
[13]http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/odstrel_velikih_zveri_mnenje_zgs_1okt15_30sep16.pdf
Comentarios