AAG je podal pripombe na dopolnjen osnutek OPN Občine Loški Potok
Alpe Adria Green je podal naslednje pripombe na drugič javno razgrnjen dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Loški Potok:
1. AAG vstopa v postopek sprejemanja Odloka2 v skladu s 153.členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), saj deluje v javnem interesu na področju okolja in narave v skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in zahteva vlogo stranskega udeleženca v postopku in argumentirano nasprotuje umestitvi načrtovane vetrne elektrarne v prostor občine Loški Potok in s tem tudi Odloku2, kar dodatno argumentiramo v nadaljevanju.Zahtevamo, da se Odlok2 umakne iz obravnave v delu, ki zadeva načrtovanje in gradnjo vetrne elektrarne.
2. Odlok2 krši sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (krajše: SD OPN Loški Potok 1) ( UL RS 44/2016) in sicer 5. člen (izhodišča) in sicer (1) in (3) odstavek, ker ne sledi načelom trajnostnega razvoja, ampak jim nasprotuje in jih krši, prav tako Odlok2 degradira naravno in bivalno okolje (kar je razvidno tudi iz dveh fotografij):
(1) Občinska razvojna vizija in njena uresničitev temelji na usmerjanju dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.
(3) Prostorski razvoj Občine Loški Potok bo sledil načelom trajnostnega razvoja.
3. Odlok2 je pripravljen v nasprotju s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (UL RS 76/04) (SPRS), zato ga je potrebno umakniti iz obravnave. SPRS že na začetku daje obvezne osnove prostorskega načrtovanja. Odlok2 krši te osnove. Nekaj teh osnov smo izpisali v dokaz (med tekstom se sklicujemo na Odlok2):
I IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE
(1) Nacionalni prostor je osnova za razvoj naroda in vsega prebivalstva države, za krepitev samobitnosti, za preudarno izkoriščanje prostorskih potencialov ter za ohranitev krajinske pestrosti in naravnih kakovosti. Regionalne posebnosti so osnova za doseganje lokalne, regionalne in mednarodne prepoznavnosti.
Odlok2 z načrtovanjem vetrne elektrarne grobo krši to izhodišče in cilj
prostorskega razvoja Slovenije, saj bi ga v primeru uresničitve močno degradiral
naravno kakovost in krajinsko pestrost. Vetrna elektrarna je škodljiv industrijski
tujek v tem prostoru.
(2) Prostorska strategija upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorska strategija vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja.
Odlok2 krši to izhodišče, saj ruši tako ohranjanje narave, kot prostorsko
identiteto ter kulturno dediščino pa tudi poslabšuje kvaliteto bivalnega okolja,
kot temeljne razvojne zahteve.
(3) Slovenija je kot članica Evropske unije integrirana v širši evropski prostor in je del evropskih prostorsko-razvojnih procesov. Slovenija sprejema in upošteva usmeritve širše družbene skupnosti za vzdržni prostorski razvoj.
Odlok 2 krši načelo vzdržnega prostorskega razvoja z namero po postavitvi
vetrne elektrarne v neurbaniziran, nedegradiran prostor narave in kulturne
krajine, z namero, da ga degradira. Obenem Odlok2 postavlja osebni, ozek interes
pred javnega, kar je nesprejemljivo in škoduje tudi prihodnjim generacijam. Tudi
zato je potrebno Odlok2 umakniti.
4. V gradivu Obrazložitev in utemeljitev (februar 2019) (v nadaljevanju Gradivo) skuša poseg v prostor opravičiti s tistim delom Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki navaja energetske objekte. Iz tehničnih podatkov takih vetrnih elektrarn (VE), iz fizike izkoriščanja vetra in obstoječe prakse edine take VE je jasno razvidno, da je tak nezanesljiv vir elektrike nepomemben in povsem nadomestljiv z drugimi viri oziroma omrežjem.
5. Dodatno k temu je dokaz vsebovan v Gradivu, stran 27, točka 9.4.9, kjer se kot pozitivna lega parcele navaja tudi bližina ”elektroenergetskega daljnovoda”. Iz tega je sklepati, da bi bila VE priključena na ta daljnovod. To pa pomeni, da dejansko VE ni potrebna, saj bi bil njen prispevek v žice prej moteč in tudi nepotreben. Skratka planirana VE ni potrebna in je odveč in strošek zanjo negospodarno ravnanje, verjetno tudi kaznivo in investicija popolnoma zgrešena.
6. V Gradivu v točki 9.4.1. je v prvem odstavku zavajanje prebivalstva, ki je kaznivo, da gre za izboljšavo energetske oskrbe in v nadaljevanju omenja VE, torej, če bi bila zgrajena vetrna elektrarna. Izboljšava energetske oskrbe na ta način ni niti gospodarna niti ne pomeni izboljšave, pač pa nasprotno od tega, to je poslabšanje. Oskrba z električno energijo se izvaja s pomočjo omrežja, ki se napaja s 24/7 elektrarnami, torej s stalnim virom, ne pa s kaotičnim po vetru. Električno omrežje vsebuje tudi elektriko iz obnovljivih virov – iz hidroelektrarn. Poleg tega je izmerjeno, da VE, ki je dimenzionirana na maksimalno moč 1 MW, v resnici v povprečju daje samo med 15 in 20% elektrike na leto. Obenem je tudi njena moč lahko samo 20 kW namesto teoretičnih 1.000 kW.
7. V Gradivu je omenjena Karta vetrnega potenciala, ki pa nima recenzije in kot taka ne more biti podlaga za postavitev VE. Ni omenjeno, kako so bili pridobljeni podatki za karto, ki so lahko tudi netočni, saj ni omenjeno, da bi bile meritve opravljene od akreditirane institucije. Tako so lahko kakršnikoli rezultati prirejeni oziroma ponarejeni za potrebe ugodnejšega prikaza na Karti vetrnega potenciala. S tem je povezan sum in dvom o vetrnem potencialu, na katerem pa ves Odlok2 sloni. Tudi zaradi tega je Odlok2 nesprejemljiv in naj se v tem delu umakne iz postopka.
8. Odlok2, vključno z obrazložitvenim gradivom (Gradivo) je nesprejemljiv, ker ne daje alternativ k tej VE. S tem je nekvaliteten in neprimeren za javno razpravo, saj javnosti ne seznani z možnimi drugačnimi rešitvami nekega problema. Tudi zato je treba Odlok2 umakniti iz javne razprave.
Obenem omenjanje splošnih energetskih aktov nima neposredne veljave za konkreten primer VE v Odloku2, saj hoče uvesti, kot že omenjeno, nekvaliteten in nezanesljiv in občasen (kadar veter primerno piha) vir elektrike, namesto kakovostnega in zanesljivega kot je primarno pomembno po Energetskem zakonu. Z VE ne morete napajati ničesar brez omrežja oziroma noben stroj, priključen na vetrno elektrarno ne bo delal kot je treba, celo bi prišlo do okvar.
9. AAG tudi nasprotuje predlaganemu Odloku2, kerstrokovne podlage niso bile objavljene. Javnost tako sploh ni informirana, zakaj so te spremembe potrebne. Poleg tega ni vključen podatek o lastništvu Op506, ki je povrh vsega še del večje parcele, na meji s sosednjo občino, katere mnenja tudi ni v gradivu (bi moralo biti), saj vpliv vetrne elektrarne (VE) sega tudi v sosednjo občino. Občina ne more, po Ustavi RS uzurpirati prostora, ne da bi opredelila lastništvo. Odlok2 ne vsebuje soglasij ali nasprotovanj lastnikov. Domnevati je, da Op506 kot del parcele 2098 k.o. Retje-Kočevje ni javno dobro, ampak zasebna lastnina. Pri tem tudi ni navedeno, kdo je nosilec posega, za koga se spreminja OPN. Ali je nosilec tudi lastnik Op506 ter tudi celotne parcele? Ali je Op506 zdaj zazidalni del parcele, torej gre za spremembo namembnosti iz K2 v zazidalno zemljišče?
10. Odlok2 spreminja namensko rabo zemljišča oziroma prostora, zato ne velja 53.člen ZPNačrt, kakor se trdi v obrazložitvi Odloka2. Postavitev vetrne elektrarne je nepovratna sprememba prostora, gre za velik in globok betonski temelj in izravnavo zemljišča ter nasutjem in seveda več deset metrov visok steber, na vrhu katerega je generator in vrteči del turbine pa še za elektro postajo je potreben prostor. To je industrijski objekt na kmetijski zemlji, s škodljivim vplivom na ljudi in živali izven meja parcele, ki pa nima strokovne obdelave. To je povsem druga raba prostora in zemljišča.
Dokaz sta fotografiji degradacije kmetijskega zemljišča in kulturne krajine za podobno vetrno elektrarno (do 1 MW).
![clip_image002[14]](https://static.wixstatic.com/media/f26af4_2eede70f27874b1aa2ce57c815df2dcd~mv2.jpg/v1/fill/w_304,h_217,al_c,q_80,enc_auto/f26af4_2eede70f27874b1aa2ce57c815df2dcd~mv2.jpg)
11. AAG obenem zastopa javni interes tudi po Zakonu o graditvi objektov (GZ), katerega namen je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov (2.člen/1). V 2.členu, druga alinea je javni interes opredeljen kot:
(2) Za javni interes iz prejšnjega odstavka se štejejo predvsem varnost objektov, spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
Načrtovana vetrna elektrarna krši varnost objektov, krši načela varstva okolja, načela ohranjanja narave, krši varstvo voda, krši varstvo kulturne krajine, je netrajnostna gradnja, je neskladna v prostoru, je izraz nekulture in je neusklajena z okoljem v njenem celotnem življenjskem ciklu. Vse naštete kršitve niso javni interes. Tudi zato AAG nasprotuje načrtovani vetrni elektrarni in Odloku2.
12. AAG ugotavlja, da predlagani gradbeni inženirski objekt vetrna elektrarna (VE) nazivne moči do 1 MW, načrtovana v neurbaniziraninaravni kmetijsko kulturni krajini ne ustreza javnemu interesu, navedenem v GZ, saj je v vseh pogledih industrijski objekt, ki bi s postavitvijo na omenjenem prostoru nepovratno pomenil izgradnjo industrijske cone z vsemi povezanimi gradbenimi deli, cestnim dostopom, dodatno opremo in elektro povezavami ter ograjo. Prav tako nima nobenega pomena v energetskem pogledu za Slovenijo, TEŠ 6 zaradi te vetrne elektrarne ne bo zmanjševal svoje proizvodnje in s tem ogljikovega dioksida, vnaša zniževanje kvalitete elektrikezaradi vetra, ki je kaotičen pojav (fiasko vetrnih elektrarn v Nemčiji je dokazana, nedavno objavljeno v Delu ali pa na povezavi:
in finančno ter gospodarsko škodo za Slovenijo, saj se subvencije izvozijo v državo proizvajalko vetrnih elektrarn (predvidoma Nemčijo), namesto, da bi se denar porabil za domača delovna mesta pri izdelavi proizvodov, ki prispevajo k zmanjševanju ogljikovega dioksida. Stalnih delovnih mest pa te avtomatske vetrne elektrarne tudi ne potrebujejo (primer VE Razdrto, do 1 MW). Tudi zato AAG nasprotuje načrtovani vetrni elektrarni in Odloku2.
13. AAG nadalje ugotavlja, da Odlok2 in načrtovanje vetrne elektrarne krši 18.člen GZ/ (1) odstavek, ki predpisuje, da ”objekti ne smejo ogrožati zdravja ljudi ali povzročati čezmerne obremenitve okolja.” Strokovno in empirično je ugotovljeno po vsem svetu, da vetrne elektrarne ogrožajo zdravje ljudi in povzročajo čezmerne obremenitve okolja.Večletno delovanje vetrnih elektrarn (navaja se 20 let življenjske dobe VE) poškoduje notranje organe zaradi pulznega infrazvoka in nizkofrekvenčnega hrupa, tako ljudi kot živali. Vplivno območje je vsaj 5 km.Prizadeta naselja občine Loški Potok pa so bistveno bližje (Mali Log in druga). Prihaja tudi do deformacij organov pri živalih in ljudeh, kar si lahko ogledate na predavanju dr. Pereire, ki se že 30 let ukvarja s tem področjem hrupa, ki ni lasten samo vetrnim elektrarnam. Nastaja tudi sum za možne deformacije človekovega fetusa med nosečnostjo, kot se je to že zgodilo pri živalih. Nujno je tu uporabiti previdnostno načelo po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1). Tudi zato AAG nasprotuje načrtovani VE in Odloku2.
14. Zaradi tega hrupa imamo že sodno prakso, ko so določene vetrne elektrarne morali podreti, ker je škodoval prebivalcem in je bilo to v postopku na sodišču dokazano (npr. na Portugalskem).
15. AAG zahteva, da se zaradi naštetih predvidljivih vplivov izdela okoljsko poročilo oziroma celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) za spremembe OPN.
16. Navajamo povezavo na predavanje dr. Pereire v Ljubljani, 25.maja 2018, kot dokaz za naše trditve (dokazov v svetu pa je še veliko več). VE torej v letih obratovanja škodujejo zdravju prebivalcev in živalim, česar proizvajalci vetrnih elektrarn še niso uspeli ovreči:
https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk slovenska verzija
https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE angleška verzija
17. Načrtovana VE, omenjena v Odloku2 bi nadalje kršila zakon o ohranjanju narave (ZON) in ZVO-1 tudi iz razlogov, ki jih navajamo v naslednjih odstavkih.
18. Op506 se nahaja v območju neposrednega in daljinskega vpliva na posebno varstveno območje (območje Natura 2000) Kočevsko (SI3000263 in SI5000013), ki je določeno z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000, Urad. list RS št. 49/04,110/04, 59/07, 43/08, 08/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13- odl.US, 3/14 in 21/16).
19. Odlok2 (SD OPN 2 Loški Potok) je ocenil tudi Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana (Zavod) in v prvem mnenju poudaril, da bodo spremembe, vsebovane v Odloku2 ”pomembno vplivale na območja pomembna za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembno območje Kočevsko in Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri).” Ker Zavod ni označil smeri vpliva (je bil neprofesionalen), torej ali bodo vplivale spremembe v Odloku2 pozitivno ali negativno, naj poudarimo, da gre za izrazito negativne vplive, kar dokazujemo v drugih točkah. Vsa nadaljnja mnenja Zavoda pa niso relevantna, ker ni priložil strokovne študije za svoje delno spremenjeno mnenje. Te tudi ni v gradivu za javno razpravo pa bi morala biti. Zavod ne sme delati na pamet, torej brez strokovnih podlag.
20. V območju vpliva se nahaja večje število varovanih rastlinskih vrst (mahovi) in živalskih vrst (hrošči, metulji, dvoživke, ptice, netopirji, velike zveri) ter habitatnih tipov. Neposreden vpliv vetrnic za proizvodno električne energije je opredeljen za vse vrste ptic, netopirjev in velikih zveri, daljinski vpliv pa na ujede in netopirje. Postavitev vetrnih elektrarn na območje EUP Op506bi imela negativen vpliv na lastnosti in cilje varovanih območij ter na njihovo celovitost in povezanost. Spremembe SD OPN2 Loški Potok (Oldok2) bi znatno vplivale na območja, pomembna za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembno območje Kočevsko in Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri) in dokončno uničile življenjski prostor ogroženih in zaščitenih živalskih vrst na tem območju.
21. Odlok2 in postavitev VE bi kršila več mednarodnih konvencij in sporazumov o zaščiti narave, ki jih navajamo v nadaljevanju. Slovenija se je k zaščiti življenjskega okolja avtohtonih živalskih vrst zavezala med drugim tudi s pristopom in podpisom mednarodnih konvencij in sporazumov o zaščiti narave:
a) Bernske konvencije (Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Theconvention on theConservationofEuropeanWildlifeandNaturalhabitats), sprejeta v Bernu leta 1979. Slovenija jo je ratificirala leta 1999.
b) Bonske konvencije (Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali – Theconvention on theConservationofMygratorySpeciesofWildAnimals – CMS), sprejeta v Bonnu leta 1979. Slovenija jo je ratificirala leta 1998.
c) Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi (Agreement on theConservationofBats in Europe – EUROBATS). Sprejet je bil leta 1991. Slovenija ga je ratificirala leta 2003.
Država Slovenijaje zavezana, da v celoti spoštuje podpisane konvencije in se po njih tudi ravna. Načrtovani poseg neposredno posega v določilakonvencij, ki se jih v konkretnem primeru z neupoštevanjem neposredno krši.
22. Navedbe Odloka2 o varstvenih usmeritvah med gradnjo in v času izvajanja posegov so povsem zgrešene in napačne, saj ne upoštevajo dejanskega življenjskega cikla živali, ki živijo na tem področju. Navedbe, da živijo in opravljajo svojo največjo aktivnost (zgolj) v času razmnoževalnih aktivnosti in vzreje mladičev, kar naj bi veljajo od začetka marca do konca junija, so prav tako napačne. Zlasti zaščitene živalske vrste, ki so avtohtone na tem območju, predvsem rjavi medved, koti svoje mladiče v brlogihmed zimskim mirovanjem.V širši življenjski prostor jih z brloga povede ob ugodnih vremenskih razmerah in za vsakoletni zarod nenehno skrbi skozi vse leto. Pogosto ob tem vodi mladiče tudi iz prejšnjega legla, kar dodatno kaže na neprestano skrb in nego zaroda skozi celotno (več) letno obdobje. V svojem življenjskem okolju ne prenese stresnih dejavnikov in posegov ter tako korenitih sprememb življenjskega okolja.Omejevanje obdobja varovanja zgolj na nekaj mesecev je v celoti strokovno napačno. Obstaja nevarnost, da v izogib pulznemu infrazvoku in nizkofrekvenčnem hrupu (živali v divjini so bolj občutljive) medved bolj pritisne proti naseljem, kar bi škodovalo prebivalcem in obiskovalcem.Še bolj občutljiva je skoraj povsem izumrla živalska vrsta ris, ki se jo s trudom in naporom različnih deležnikov poskuša ohraniti in tudi ponovno naseliti na ta področja.
23. Navedbe o varstvenih usmeritvah med obratovanjem so še posebej škodljive za omenjene vrste, saj dovoljujejo pobijanje ujed in netopirjevin v ničemer ne preprečujejo nastanka nepopravljive ekološke škode na živih bitjih in njihovem življenjskem prostoru, ki gnezdijo in prebivajo na omenjenem širšem področju.Nastala ekološka škoda bi bila ponavljajoča, trajna in nepopravljiva. Če na primer VE pobije enega od staršev orla, propade gnezdo. Ta so izjemno redko posejana in to pomeni iztrebljenje te ptice iz širšega območja.
Navedba, da ”V primeru opažanj, da so zaradi delovanja vetrne elektrarne trki z netopirji ali pticami pogosti, naj se o tem obvesti ZRSVN.” je izjemno škodljiva in cinična, ker podpira pomore zaščitenih živalskih vrst. Vnaprej se ve iz svetovne prakse, da bi do poboja ptic in netopirjev zanesljivo prišlo in nihče ne bi 24 ur šotoril pod VE in zbiral kadavre ali poškodovane ptice vozil na zdravljenje v veterinarsko bolnico.
24. Nameravani poseg bi zavestno trajno razvrednotil in uničil del slovenskega podeželja in krajineter grobo posegel v življenjsko okolje in zdravje ljudi ter tod živečih ogroženih in zavarovanih živalskih vrst. Odlok2 in postavitev VE bi bilo izredno netrajnostno dejanje, v škodo nam in našim zanamcem ter razvrednotenje kulture naroda.
25. Odlok2 in postavitev VE bi bila tudi v nasprotju s konceptom trajnostnega turizma in strategijo razvoja turizmaSlovenije in bi mu močno škodovala na območju občine Loški Potok in v sosednjih občinah.Tudi zato AAG nasprotuje Odloku2 in VE. Navajamo več dejstev o bistveno pomembnejši gospodarski panogi za občino, in taka je usmeritev države, kot pa je vetrna elektrarna.
26. Umeščanje vetrnih elektrarn je v nasprotju s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021 in 2021 – 2025, ki ju pripravlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in katerih strateška vizija je: “Slovenija je zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in osebno zadovoljstvo”.
V podkrepitev naši trditvi navajamo nekatere ključne elemente, ki sestavljajo vizijo slovenskega turizma:
»… zelena butična…
Ø Poudarek je na slovenski zeleni izkušnji v vseh fazah potrošnikovega potovanja.
Ø Visoka kakovost doživetij za obiskovalce.
Ø Občutek butičnosti v času počitnikovanja v Sloveniji.
… za zahtevnega obiskovalca…
Ø Turisti z izbranim okusom – razpoznavnost edinstvenosti doživetij – zelena, aktivna, zdrava.
Ø Zahtevnejši gostje, ki iščejo raznolike in zadovoljujoče izkušnje, drugačne od masovnega turizma in netrajnostnih konceptov.
… ki išče notranji mir…
Ø Občutek notranjega miru in obujeno počitniško zadovoljstvo,
Ø Poudarek na mirnem okolju – “dih jemajoči” razgledi, krajinska slika, neokrnjena narava in kulturne lepote, gorski vrhovi, jezera, reke, obala ipd.
Ø Poudarek na varnem okolju.
… ki išče osebno zadovoljstvo…
Ø S preživljanjem počitnic v Sloveniji obiskovalec občuti koristi na osebni ravni: zadovoljstvo, izpolnitev, samospoznanje, navdih, sprostitev, dobro počutje ter nova spoznanja.«
Eden izmed strateških razvojnih konceptov turizma na državni ravni do leta 2025 je Varstvo okolja in slovenska zgodba aktivnosti v naravi, ki navaja:
“Bogate naravne in kulturne ter družbene raznolikosti, ki jih Slovenija lahko ponudi, so ena od najpomembnejših prednosti in dajejo Sloveniji nesporno konkurenčno prednost. Jasno je, da mora vlada postaviti omejitve glede aktivnosti, ki lahko povzročijo degradacijo okolja, mora pa tudi zagotoviti trajnostno rabo naravnih in družbeno-kulturnih virov, izboljšati naravno in izgrajeno dediščino s smiselno interpretacijo, izboljšati stanje degradiranih virov ter spodbujati sodelovanje posameznikov in skupnosti pri oblikovanju inovativnih razlag glavnih atrakcij in destinacij skozi pripovedovanje zgodb. Smiselna uporaba zgodb in razvoj slovenskih posebnih con/destinacij ter kulturne in druge dediščine nadgrajujejo slovensko podobo zelene, zdrave, naravne in butične destinacije.”
Poudarjena je torej raznolikost Slovenije ter geografska majhnost, ki pa omogočata, da postanemo izkustveno bogata turistična država z visoko vrednostno turistično filozofijo pri načrtovanju razvoja – skratka poudarek je na trajnostnem, butičnem turizmu, ki je možen tudi v najbolj odmaknjenih in skritih delčkih Slovenije. Kmalu bo neokrnjena narava v sodobnem svetu tako redka, da bo dragocena sama po sebi, zato se je treba projektov (tudi postavljanja vetrnih elektrarn), ki grobo in trajno degradirajo okolje, v največji možni meri izogibati in jim nasprotovati, ker povzročajo večkratno gospodarsko škodo.
Vetrne elektrarne s škodljivimi vplivi na zdravje ljudi in živali, ki jih v tujini precej dobro poznajo, bodo turiste odvračale od dopustovanja v njihovi bližini, odbijajoč pa je že sam pogled na orjaške vsiljivce v naravnem okolju, saj se ne ujema z okusom in preferencami ciljne skupine turistov, na katero se osredotoča strategija.
Ne nazadnje, vetrnih elektrarn, ki sicer povzročajo velike motnje v dobavi in nizki kvaliteti elektrike, je v Evropi veliko in veliko je nasprotovanj zaradi škodljivega hrupa in razvrednotenja krajine ter uničenja narave in kulturne krajine.
Navajamo povezavo na EPAW (European Platform AgainstWindfarms),
kjer je povezanih na stotine civilnih iniciativ proti postavljanju vetrnih elektrarn. Tako množičnega nasprotovanja določenim energetskim in industrijskim objektom svet še ni videl. Izogibanje branju in uporabi strokovnih gradiv v Sloveniji, ki jih vsebuje spletna stran, samo pomeni, da bi nekateri, vključno s strici na Ministrstvu za infrastrukturo in MOP, še naprej amatersko (beri koruptivno) Sloveniji vsiljevali vetrne elektrarne.
Med drugim najdemo tudi stališče italijanske južne Tirolske, da pri njih ne bo vetrnih elektrarn, ker gradijo na turizmu (povezava).
Tujci radi pridejo v Slovenijo, kjer teh industrijskih objektov v naravi skoraj ni (le dve), ni specifičnega, za zdravje škodljivega hrupa, ni uničenja krajine in razgledov brez industrijskih objektov sredi narave. Tu je naša priložnost za delovna mesta in dobre zaslužke za mlade in starejše. AAG podpira tak turizem in zato nasprotujemo Odloku2 in VE.V OPN (75.člen) je tudi sicer predvideno pospeševanje turističnega razvoja občine.
27. AAG nasprotuje novemu 1.a odstavku: ”Gradbeno inženirske objekte je možno graditi do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi.” in zahteva, da se črta oziroma Odlok2 v celoti umakne iz obravnave. Odmik od parcelnih meja je običajen in pomemben zaradi zmanjšanja motenj na mejaških parcelah.
28. AAG tudi zahteva, da se vetrno elektrarno kvalificira kot zahteven inženirski objekt v tej in vsaki drugi obravnavi.
29. AAG zahteva črtanje 6.člena Odloka2 v celoti. Člen predvideva vetrno elektrarno, ki bi povzročala gospodarsko škodo in škodovala zdravju ljudi in živali, kot smo zgoraj utemeljili.
30. AAG se tudi ne strinja z mnenjem ZRSVN, niti NIJZ, ki kaže na nepoznavanje problematike vetrnih elektrarn in njihovem škodljivem vplivu na ljudi in živali ter z mnenjem MOP o črtanju CPVO. AAG tudi opozarja, da gre pri načrtovanju VE za brezpravno stanje, saj ni predpisa o minimalnem odmiku VE od naselij in bivališč, niti predpisa o merjenju hrupa iz industrijskih objektov in naprav v infrazvočnem in nizkofrekvenčnem območju (meritve dB linearno, ne pa zgolj dBA), kjer je hrup (vibracije, ki vnašajo spremembe v organizmih) bistveno višji v dB enotah, kar potrjujejo meritve (glej predavanje dr. Pereire). Če ni predpisa tudi inšpekcije ne morejo opravljati svojega dela, kar pa ni sprejemljivo in tudi zato je treba Odlok2 v zvezi z vetrno elektrarno umakniti iz postopka sprejemanja.
Zato Odlok2 nima vseh zakonskih osnov za načrtovanje vetrne elektrarne, ki je industrijski objekt, ki ima dokazano škodljiv vpliv na ljudi in živali, kar smo tudi dokazali.
Comments