A. Komat: Borci proti poplavam povečujejo nevarnost poplav

Borut Hočevar – Finance

»Svetovno prebivalstvo se je v preteklem stoletju potrojilo, uporaba vode pa se je povečala kar za šestkrat. Tudi zato je vse bolj jasno, da, ko govorimo o vodi, v resnici govorimo o naši prihodnosti pa tudi o položaju, ki ga bomo kot država imeli v svetu,« je povedal evropski poslanec Igor Šoltes na okrogli mizi Ali ustava drži vodo?

Pri okrogli mizi, ki jo je organiziral evroposlanec Igor Šoltes, so sodelovali (z leve) naravovarstvenik Anton Komat, Leon Behin z ministrstva za okolje, Igor Šoltes, predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik in Brane Golubović iz Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo.

Foto: Borut Hočevar

»Ob vpisu pravice do pitne vodo v ustavo se je pokazalo, da voda teče čez politične prepreke, a od takrat je to tudi žal vse, kar se je zgodilo. V Sloveniji smo že prevečkrat videli, da ustava prenese vse, a pitna voda je preveč pomembna, da bi dovolili, da tudi ta ustavni člen postane mrtva črka na papirju,« je nadaljeval Šoltes.

Ključna sta trajnost vodnih virov in njihova prednost za preskrbo prebivalstva s pitno vodo: »Prednost pomeni, da bodo viri pitne vode in oskrba prebivalstva imeli prednost pred gospodarsko rabo, recimo za stekleničenje in prodajo pijač.« Razumevanje, da bo zdaj voda zastonj, je napačno: »Bistveno je, da zgradimo ustrezen odnos do vode, ki terja ustrezno vzdrževanje, ustrezen infrastrukturni sistem in nadzor nad kakovostjo, vse pa stane.«

»Zelo je pomembno, kako bodo detajli in malenkosti zapisane v zakonskih aktih, da ne bo manevrskega prostora za manipulacije in različne interpretacije,« je še povedal Šoltes.

Predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik je izpostavila, da pomeni vpis pravice do pitne vode velik poseg v sedanjo ureditev voda, a pri tem opozarjajo, da lahko spremembe, v kolikor ne bodo narejene premišljeno in strokovno, povzročijo negotovosti. Opozorila je na težave pri interpretaciji: »Žal še vedno ne vemo, kaj je vodni vir. Nimamo enotnega razumevanja. Smo ga sicer zapisali v ustavo, a ga različno interpretiramo, definicija pa ni nikjer zapisana. Je to samo izvir, je to cel vodni krog?«

Izpostavila je, da pri usklajevanju z ustavo, potrebujemo čim širši pristop: »Iz podzemnih dobimo 50 odstotkov vode za oskrbo v Sloveniji. Zato je zelo pomembno, kaj delamo z gozdovi, mokrišči in našimi rekami. Pri prenosu v zakonodajo in podzakonske akte je treba mobilizirati vse te vidike. Predvsem pa moramo spreminjati tudi zavest ljudi in vedenje o tem.«

Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije z ministrstva za okolje je predstavil dogajanje na zakonodajnem področju. Vlada je imenovala komisijo z namenom, da kar najbolje implementira določbo 70.a člena ustave. V komisiji so med drugim predstavniki občin, zunanji strokovnjaki, predstavniki civilne iniciative. Do danes zakonodaja, ki bi ta člen udejanila v praksi, še ni pripravljena in implementirana, odprtih je še veliko vprašanj, ki jih je treba uskladiti, je pojasnil.

Pravica do pitne vode izvira iz evropske pobude Right2Water, ki temelji na koncesijski direktivi, slovenski zapis v ustavo pa je širši, govori tudi o tem, da je to človekova pravica. Zapis je mogoče urediti tudi s spremembami zakonodaje o gospodarski javni službi, ki je stara že 25 let in jo je treba popraviti, z zakonom o podelitvi koncesij ter zakonom o varstvu okolja, in urediti vprašanje, ali je to izvirna pristojnost občin, ali se poveča vloga države. Zatakne se pri podrobnostih, saj je treba oblikovati veliko premišljenih aktivnosti, je povedal Behin.

»Sprememba ustave je bila velik korak, na vrsti je politika, ki mora vključevati stroko, da se določba ustrezno implementira v praksi. Če smo v ustavo zapisali, da bomo trajnostno upravljali z vodami, ali je politika mislila z zapisom iskreno, ali je to naredila le zato, ker je bilo všečno? Država je namreč že povozila ustavno določbo z izdajo dovoljenja za gradnjo na ožjem vodovarstvenem področju,« je povedal Brane Golubović iz Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo.

Naravovarstvenik in pisatelj Anton Komat pa je dodal: »Naravovarstveniki nismo zaviralci napredka in nismo ekoteroristi. Zavzemamo se za regulacijo in zaščito tistega, kar nam je še ostalo. To da vse gledamo samo skozi ekonomsko logiko, je napačno. Ne pozabimo, da je voda ključna za naše preživetje, zato se ne pustimo peljati žejne čez vodo.«

Opozoril je, da potrebujemo organ, ki bo imel celovit vpogled v vodni krog: »Trenutno tega nimamo, niti ne vemo, kaj se s tem sploh dogaja. Vodni krog je trenutno razbit na nešteto koščkov, ki ga vsak po svoje upravlja. Z vodnim krogom se upravlja kot s podjetjem v stečajnem postopku, kar je kriminal.« Kritičen je bil tudi do protipoplavne politike: »Tako imenovani borci proti poplavam uničujejo reke, izsekavajo bližnjo vegetacijo, s čimer se v resnici še povečuje pojavnost poplav.«